Zdaj govori režiser

»Občutek tega, da se svet končuje, je vseprisoten. Bodisi, da gre za medijsko reprezentacijo tega, bodisi za občutek, da si težko predstavljamo prihodnost.«

»To so njihove zgodbe.«

»Če posameznik živi v družbi, ki v svojem bistvu ni svobodna, je dolžnost razmišljujočega človeka, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi napada prepreke svobodi.«

»A k tem težkim temam želim pristopiti v zabavnem in ironičnem tonu.«

»Kar je tudi lahko metafora za današnjo Evropo, ki je na površju idilična in urejena, pod površjem pa se dogaja marsikaj grozljivega.«

»Še vedno nimamo rešitve, še vedno otežujemo preseljevanje in zaostrujemo zakone o tujcih, ljudje še vedno umirajo na poti v Evropo.«

»Zanima me nenavadna atmosfera doma za starejše, ki niha med poetičnostjo in nekim višjim spoznanjem, povezanim s starostjo in otroškostjo, ki se človeku vrača v obdobju, ko sam ne more več skrbeti zase.«

»drzna in iznajdljiva ženska, ki se ne le zaveda svoje vloge, ampak jo tudi izjemno pretkano skriva«

»vprašanje zgodb, ki nas oblikujejo in zakaj smo, kakršni smo«

»bolj kot srhljiva slika ali grob prikaz vulgarnosti našega delovanja, ko živimo v svetu, v katerem smo ostali brez kakršne koli samorefleksije, ko sami sebe opravičujemo s tradicijo«

»komična drama, ki paradoksalno obravnava zelo travmatično zgodbo druge svetovne vojne«

»Sinovi burje«

»Ko te pokliče Matt Damon in ti reče, da ima zate še en film o dvoboju, preprosto ne rečeš 'ne'.«

»Lahko bi našel argument, kaj imata skupnega, a v resnici nimata ničesar.«

»Še vedno živim v hiši, ki je bila zgrajena leta 1360.«

»Ostržek v režiji Mattea Spiazija, tudi avtorja priredbe, odraža močno avtorsko estetiko, ki črpa navdih iz premišljenega minimalizma odrskih izraznih sredstev.«

»Na intimnem nivoju je to zgodba o posameznikih, ki živijo realnost, ki jih frustrira, in sta edino, kar jim preostane, edino, s čimer se hranijo, fantazma in hrepenenje po nekem drugem življenju, ki se morda nikoli ne zgodi.«

»Že leta sem opažal, da Slovenija nima krovnega naravoslovnega dokumentarca, v katerem bi zaobjeli čim večje število zanimivih živalskih vrst.«

»Časa smo imeli dve leti, sam sem stremel k temu, da film dokončamo čim prej.«

»Zame je velik uspeh, da nam je film skoraj v 90 odstotkih uspelo ustvariti točno tako, kot smo ga začrtali.«

»Rad poudarim, da so živali igralci, ki se do skrajnosti trudijo, da ne sodelujejo. Težko jih je prepričati. Prelisičiti jih moraš, da jih lahko posnameš tako, kot si želel. Zame je bil to velik uspeh.«

»Z nesodelujočimi igralci, kar živali so, je treba ravnati spoštljivo. Ne smemo jih motiti v njihovem običajnem življenju, zlasti pa ne vznemirjati, ko gnezdijo. To ni le zakonsko prepovedano, ampak etično in samoumevno obnašanje.«

»Pri živalih, ki živijo v temi pod vodo, se pri snemanju pojavi še dodatna težava. Ne moreš ure in ure čakati v šotoru, kot lahko na primer na kopnem, ampak si časovno omejen zaradi zraka in zaradi vidljivosti. Če se pod vodo premikaš, dvigneš usedline in voda se skali. Predvsem pa moraš za to, da najdeš žival, prižgati luč, s tem jim podreš ravnovesje in zbežijo.«

»Moja najljubša žival je jazbec. Ljubiteljsko sem ga proučeval že pred začetkom snemanja, nato med snemanjem in tudi zdaj nisem odnehal. V vsem tem času sem zanj porabil okrog 700 ur.«

»Ko sem kot mlad fant bral knjigo, me je prevzelo Paulovo potovanje v zgodbi...«

»Po snemanju Iztrebljevalca mi je rekel, da je ta film njegov veliki sen...«

»Herbertova knjiga je postala prerokba o 21. stoletju...«

»Villeneuve se je ob tem opredelil kot eden tistih, ki menijo, da je še posebej glede okoljske problematike treba ukrepati odločneje...«

»Težava je, ker je knjiga tako bogata. Njena moč je v detajlih...«

»A ravno sredi te tragičnosti se skriva tudi komika, ki smo ji želeli slediti v tej tragikomediji.«