Zdaj govori režiser

»Moja oboževalca sta, poznata vse moje filme.«

»To bo moja vrnitev h kriminalkam.«

»To je sicer drugačno od sladkosti toskanskih dolin, vendar zame prelepo.«

»Peščeni portret je bil napisan v 20. stoletju. Slika takrat še oddaljeno prihodnost nafte, kapitalizma in izkoriščanja – pravzaprav pustošenja – naravnih virov. Danes je vse to še veliko hujše. Pred nami je zgodba o odraščanju, a tudi poziv k dejanjem, naslovljen na mlade.«

»Okvir zgodbe je, da policisti najdejo Maro, ki je vozil avtomobil pri starosti štirinajstih let in mu nihče ne verjame, da je dejansko celo republiko prevozil sam. Ko ga začnejo zasliševati, začne pripovedovati zgodbo, v kateri je meja med resničnostjo in lažjo zelo zabrisana. Prav ta element neke dvojnosti mi je bil zelo zanimiv.«

»Film razumem kot portret tistega obdobja v človekovem življenju, ko svet zares nima meja. Celo med vajami sem bil vedno znova presenečen, kako svobodna sta bila otroka; odprta do vsega.«

»V mojem delu se vedno razkriva kanec opernosti.«

»Najboljšega bondovskega dekleta in izvirne Maščevalke.«

»Mislim, da sem prišel do konca poti, kar se tiče filma.«

»Na neki čuden način se mi zdi, da je Bilo je nekoč ... v Hollywoodu moj zadnji film. Torej, nekako sem se odrekel pritisku, da bi dal nekakšno zadnjo veliko voilà izjavo.«

»Osupljiva je bila predvsem bliskovita hitrost, s katero se je izražal.«

»25 let po tem, ko je bil slovenski film Oblast nagrajen z berlinskim zlatim medvedom, sem spoznal, da se je naše življenje na mnogih področjih spremenilo. Edino, kar je ostalo enako, je bilo to, da je oblast ostala nepismena.«

»To ni šala. To ni film. Ljudje umirajo.«

»Ne pozabimo, da je to največji svetovni filmski festival, največji svetovni oder za kino in da bom prvi temnopolti predsednik žirije. Torej, glej, ne morem se pretvarjati [da vem], kaj se bo zgodilo jutri. Vsakdo mora moliti, na kolenih, moliti, da izstopimo iz tega, poiščemo cepivo, se spet postavimo na noge – fizično, čustveno in finančno po vsem svetu. To ni šala. To ni film. Ljudje umirajo.«

»Želi si, da bi ameriški predsednik Donald Trump koronavirus prenehal imenovati kitajski virus. S tem ogroža azijske Američane. Kaj res ni okoli njega nikogar, da bi rekel: 'Ne moreš tega reči.'?«

»Pri tem igra ključno vlogo tudi fotografija Miloša Srdića.«

»Tisto, na kar sem najbolj ponosen, je, da mi ljudje govorijo, da si je film treba ogledati skupaj. Glede na to, kar se trenutno dogaja okoli nas, zdaj vsekakor ni čas za kaj takega. Čeprav se vsi zelo veselimo, da si ogledate film, ga bom predstavil v čas, ko si ga bomo LAHKO ogledali skupaj! Na skupinski ogled filma, torej. Do nadaljnjega!«

»Drugi pa, kako se nekdanja kamoristična morilka Cristina Pinto po 24-letni zaporni kazni spoprijema z izzivi vsakdanjega življenja.«

»Ogledati si bo mogoče tudi litovsko-nizozemski film Državniški pogreb Sergeja Loznice.«

»Popek kot najduhovitejši film označuje kanadski dokumentarec Teorija o kretenih.«

»Naš sovražnik ni drugi, ampak revščina.«

»Na intimnem nivoju je to zgodba o posameznikih, ki živijo realnost, ki jih frustrira, in sta edino, kar jim preostane, edino, s čimer se hranijo, fantazma in hrepenenje po nekem drugem življenju, ki se morda nikoli ne zgodi.«

»So uradniki na pošti, ki je izropana vseh sporočil. Uslužbenci urada, ki je izvorno posvečen medosebni komunikaciji, v Vilčnikovi 'postapokaliptično' zarisani variaciji pa je izropan sredstev za transfer kakršne koli komunikacije.«

»S pomočjo desetih ljudi smo ustvarili spektakel, v katerem sami odigrajo vloge in glasbo.«

»Shakespeare je z Macbethom ljudsko opisal, kaj naj bi bil umor in kaj naj bi bile posledice umora. Takrat je bila to še zaporna kazen, v današnjih časih pač umor na kakršen koli metaforičen način ni več kaznovan, v nekaterih okoliščinah je celo zaželen, odobravan in pospremljen z aplavzom. Tako da naša predstava je sodobna, a hkrati zelo klasična, ker govori skozi neko klasično zgodbo o sodobnem svetu.«

»Volilno telo v Sloveniji se zgodi na veselicah.«

»Že zdaj vemo, kako se bo večer odvil.«

»Aktivisti mi že zdaj grozijo z javnim linčem, nekateri napovedujejo, da bodo protestirali pred stavbo. Kje je v takih bednih razmerah prostor za film o zagovarjanju resnice, boju za pravico, o slepem sovraštvu in antisemitizmu?«

»Aktivisti vihtijo imena 12 žensk, ki naj bi jih nadlegoval pred pol stoletja. Te fantazije bolnih umov obravnavajo kot dokazano dejstvo – ko laž ponoviš desettisočkrat, postane resnica.«

»Kdor hoče živeti, je obsojen na upanje.«