Zdaj govori pisatelj

»Esejistika se mu namreč zdi 'tista najbolj neposredna zvrst, kjer lahko že na začetku poveš svoje mnenje, izraziš svoje stališče in ga vkomponiraš v čas'. Hkrati lahko 'uporabiš vso artilerijo svojega spomina', saj gre tradicionalno za odprto formo, ki dopušča tudi kakšne iracionalne, poetične vložke.«

»Nam 'izstopi' iz vsakdanjosti, utečenosti in navajenosti velikokrat v literaturi omogočijo drug pogled oziroma perspektivo in za to si je prizadeval tudi v esejih.«

»Čaka na ugoden trenutek, da ga tema sama najde v naključnih situacijah, nato pa 'zažene motor'.«

»Knjiga esejev nastala v času negotovosti, ko je na lastno pobudo izstopil iz redne službe. A ta negotovost je bila, kot je dejal, nujna, saj prej 'ni reflektiral nekaterih stvari'.«

»Vendar tudi ni mogla, saj bi jo moral potem napisati z opombami in te opombe bi bili ti eseji.«

»Kadar je trenutek in občutek pravi, se vse lahko zgodi zelo hitro.«

»Svoj tretji roman, ki bo izšel še letos, pa piše že tretje leto.«

»V zgodbi, ki ni dialoška, tudi ni telesnosti in seksualnosti, ki ju kritiki redno izpostavljajo kot rdečo nit Lenkovega pisanja.«

»Ena trenutno največjih težav je, da se vsi počutimo odrezani od življenja. Po svetu se dogajajo grozne stvari, mi pa sedimo doma pred zasloni in skušamo živeti življenje, kot da se nič ni zgodilo.«

»Sprejeti begunce ni dobrodelnost, ampak odgovornost«

»Kar sem doživel, prekrijem z lističi zlata, ki so jezik.«

»Ker sta v slovenski književnosti – nerazumljivo – požig in zločin, povzročena v mestu v zalivu, zanemarjena, sem si rekel, zakaj ne bi te tematike ob Borisu Pahorju, ki se je je lotil novelistično, jaz obdelal romaneskno.«

»Narodni dom je otrokom veliko pomenil – veliko smo videli v njem in se srečali z Miklavžem.«

»Vse, kar se je rodilo iz ognja, je nastalo pri nas.«

»Tisti požar pri nas v Trstu in vse, kar se je iz njega rodilo, je nastalo pri nas. Mi smo bili v Evropi najbolj žalostni, ko so nam požgali kulturni dom. In potem smo imeli fašizem, nacizem in diktaturo komunistično.«

»Vsakdanji rožni venec me je obvaroval pred mnogimi življenjskimi prepadi.«

»Na kakšen način se skuša dotakniti globljega doživljanja njene usode, lahko slišite v oddaji Izbrana proza.«

»Čeprav je Kaari Upson šele na začetku svoje kariere, je morda nepričakovano velika ameriška umetnica.«

»So pa tudi taki, za katerimi ni spomina; izginili so, kakor da jih sploh ne bi bilo. Postali so, kakor da bi se ne bili rodili, in tako tudi njihovi otroci za njimi.«

»Moji hčeri je 16 let in tam nekje zunaj tava v temi in jaz ne morem ničesar storiti.«

»V tistih redkih trenutkih, kadar se mu je zdelo, buden je, je opazil, kako je vsakič za spoznanje bližje rešetkam.«

»Preden je zares prišel dopoldan, je Kristijan ugotovil, lakota se je le malenkostno pritajila, da bi ga zdaj močneje pestila.«

»Zakaj so zagrešili toliko umorov, škandalov in grdobij? je z vročično hlastnostjo odgovoril (...); zato, da bi vsem vzelo pogum in bi iz vsega zmešali godljo, potlej pa družbo vzeli v svoje roke.«

»Skrij me, sneg«

»Tega, morda na prvi pogled presenetljivo, odkrije v cerkvenem, religijskem okolju.«

»Krst razume kot smrt religije.«

»Najbolj nečisto zgodbo, kar jih je bilo kdaj napisanih.«

»Pomembno je, da vsi otroci, ne samo tisti v istospolnih družinah, vidijo take družine v knjigah – na enak način, kot jih vidijo v svetu.«

»Madžarska vlada skuša normalizirati sovraštvo in predsodke.«

»V teh zgodbah je podatek, da sta starša dve mami ali dva očeta, povsem postranski, tako kot je postranski v vsakdanjem življenju otrok mavričnih družin.«