Zdaj govori igralka

»Kolega in dragi prijatelj Branislav Lečić me je posilil maja 2012.«

»Po posilstvu sem zaupala le svojemu prenosnemu računalniku. Posnela sem majhne videoposnetke, ki so pristali v dokumentarnem filmu.«

»Ta zid molka in sramu je strašen, da je žrtev posilstva na neki način prispevala k temu zločinu. To ni res, nikogar ne morete pripraviti do tega, da vas posili.«

»Tole je zgodba o letu življenja. O letu upanja, ustvarjanja in vztrajnosti. O letu, ko se zaveš, da ni vse samoumevno in da se je treba in vredno boriti za obstoj umetnosti. Ker je bistvenega pomena za našo družbo. Ves čas se dotika meja in le z njihovim dotikanjem si lahko odpremo poti do novih spoznanj.«

»To leto me je z vsemi preizkušnjami okrepilo in me utrdilo v prepričanju, da je naše poslanstvo zelo pomembno, zato vsem nam ob našem prazniku želim, naj naš duh ne klone, saj se bo nevihta prej ali slej polegla. Valovi se bodo umirili, oblaki se bodo dvignili in nad nami bo modro nebo!«

»Na čudovit način predstavi 20. stoletje.«

»Jean, vrni nam kulturo.«

»Nobene kulture, nobene prihodnosti.«

»Ne more verjeti, da je to uspelo nekomu, ki je odraščal v Bolgariji. Nagrado posvetila otrokom, ki bi radi sledili svojim sanjam.«

»Neverjeten kompliment je, da hočejo ljudje s temi liki preživeti še več časa, ampak zamislili smo jo kot miiserijo ... Nikoli ne reci nikoli.«

»Obstaja zgodba o nas samih, ki se ji v tej industriji bojimo prisluhniti. Zgodba o tem, katere glasove spoštujemo in jim odstopamo prostor, katere glasove pa preslišimo, zgodba o tem, komu ponudimo sedež pri mizi in koga ne spustimo v sobe, kjer se sprejemajo odločitve.«

»Krasna je, in vesela sem in ponosna, da jo poznam.«

»Mislim, da če si umetnik, če se hočeš izkazati v nečem, je vedno prisotna tudi bolečina.«

»Vloga Elizabeth je bila najbolj čustveno mučna, a tudi najbolj čustveno močna vloga, kar si jo kot igralka lahko želiš.«

»Veselimo se, da jo bomo lahko predstavili, ko jo bo mogoče izvesti varno za vse nastopajoče, delavce v zaodrju in gledalce.«

»Jude so tepli na ulicah, in to ne nacistični vojaki, pač pa njihovi sosedi ... celo otroci. Ker je zgodovina prirejena, se ljudje ne zavedajo, da je morala oblast, preden je lahko na kupu zbrala več tisoč Judov, ljudi pripraviti do tega, da so svoje sosede sovražili. To ni v ničemer drugačno od tega, da človeka sovražiš zaradi njegovih političnih stališč.«

»Pri The Daily Wire mi bodo pomagali uresničiti moje sanje – da bi razvila in producirala svoj lastni filmski projekt.«

»Whedon je na snemanju 'zlorabljal svoj položaj' ter ustvarjal 'sovražno in strupeno delovno okolje'.«

»Snemanje Buffy je bilo strupeno delovno okolje in take stvari se začnejo na vrhu.«

»Whedonu očita 'neprimerno vedenje ... Zelo. Neprimerno.'«

»Ponosna sem na kolegice, ki so spregovorile.«

»Jo je k deljenju njene zgodbe spodbudila usoda Raya Fisherja.«

»Mijina izpoved je pomembna, ker – upam – bo povzročila, mislim, da se to že dogaja, da se bodo uradne prijave takih dejanj jemale resno in da se bodo dejanja spolnega in psihičnega nadlegovanja ne samo obsojala, ampak tudi sankcionirana.«

»Naša naloga je, da postavljamo ogledalo družbi, da zaščitimo vse sloje družbe in da se ukvarjamo s tematikami, ki so ljudje. Zato se mi zdi, da je dobro, da se je začelo v naših krogih, in pozivam vse, da sledijo temu zgledu.«

»Pripravljena je podkupovati, sklepati poznanstva, razdajati težko prislužene prihranke in se poniževati.«

»Nekateri akademiki De Sici nikoli niso odpustili, da se je od neorealističnih filmskih manifestov preusmeril k lahkotnejšim zgodbam.«

»In prav te stvari in taki dogodki predstavljajo razlog, da se študentje med študijem ne odločijo, da bi tako stvar prijavili ali pa se zaupali višji instanci. Ker ni zaupanja.«

»Strah, ponižanje, slaba samopodoba, krivda, ki spremljajo travmatične dogodke, se dajo popraviti s podpornim odnosom do žrtve in z ozaveščanjem.«

»Osebne meje vsakega človeka so nedotakljive in medsebojno spoštovanje je osnova zdravih medčloveških odnosov.«

»Nasilje je izvajal tako na urah igre, zapakirano v študijski proces, kot tudi zunaj prostora predavalnice, na hodnikih, čakal me je pred vrati stranišča, v internem baru Drame, pa še kje.«