Zdaj govori igralka

»V celoti sprejemam svojo krivdo in z globokim obžalovanjem in sramoto nad tem, kar sem storila, sprejemam polno odgovornost za svoja dejanja in bom sprejela tudi posledice, ki iz njih izhajajo.«

»Sramujem se bolečin, ki sem jih povzročila svoji hčeri, družini, prijateljem, kolegom in izobraževalni skupnosti.«

»Želim se jim opravičiti, še posebej pa dijakom, ki vsak dan trdo delajo za to, da bi bili sprejeti na kolidž, in njihovim staršem, ki se zelo žrtvujejo za to, da bi lahko svoje otroke podprli, in to počnejo na iskren način.«

»Na tisoče igralcev in članov snemalnih ekip se vsako leto zbira v Georgii ‒ in upamo, da se bomo lahko še naprej.«

»Seveda, ampak k sreči je ljubezen tako močna, da tega nisem opazila niti nam ni bilo pomembno.«

»Celo moji doma so bili presenečeni. To je samo nekaj sto kilometrov razlike, pa je tako, kot bi bil drug planet.«

»To je vedno presenetilo, neki stereotipi. Vedno mi je šlo na živce, da se tako dobrikamo proti zahodu in dvigujemo nos proti vzhodu.«

»Vsi se neradi izpostavljamo, da se ne bi umazali.«

»Kleistova drama vzpostavlja neki brezup našega sveta, ker kaže, kako malo je treba, da človek postane zgolj nagonsko, elementarno bitje.«

»Grozovitost sistema smo v filmu Izbrisana povedali skozi zgodbo ženske, ki se bojuje za svojega otroka, izbris je le nekakšen okvir.«

»Najteže? Zdaj ste me pa zalotili, najbrž se ne bom spomnila besede.«

»Šlo je za besedo ali dve z nekakšnim e-jem, čeprav sem se ga menda dobro naučila.«

»Zdaj se učim kajkavščino za neko predstavo, učiteljica pa mi pravi: 'Ne, to je slovenski e, izgovoriti ga moraš bolj široko.'«

»Seveda nastajajo stalna, ponavljajoča se sodelovanja, ki so plod uspešnega skupnega dela, ampak kot umetnik si v New Yorku pogosto vse, od producenta do igralca, tako da umetniško delo vključuje veliko osebnega angažmaja. Posel ti tukaj ne pusti, da zaspiš na lovorikah.«

»Da se nam gledališče najbolj zgodi, ko sem jaz na odru skozi vse te zgodbe zelo jaz, hkrati pa pravzaprav tudi ti, ki me gledaš. Ko nama uspe, da se srečava v popolnem sedanjiku in si ta trenutek zares deliva, ko nama uspe, da se v njem pogledava na način, ki se mu zunaj teatra raje izogneva.«

»Ko jo je prisilil, naj v filmu Ubila bom Billa sede v nevaren avtomobil.«

»Ona je že ušla iz te ujetosti, postavila si je novo življenje, potem pa jo spet on ujame. Ona razume, da ne moreta drugače, jo pa izredno boli.«

»Zelo drugače je kot pri filmu, kjer si zelo omejen, nimaš časa za vaje, snemaš po drobcih, ki med seboj niso povezani. Želela sem si spet celosten ustvarjalni proces, da se lahko drugače lotim likov, da se lahko dela lotim drugače.«

»Najmlajša britanska primadona«

»Moje pesmi, moje sanje«

»To samo kaže, da stvari, ko ljudje združijo moči, rastejo in rastejo in rastejo, še posebej šola, kako krasno je, da se je vse to zgodilo.«

»ključno, da predrugačimo besedo begunec, da vsaka zgodba dobi obraz in da pokažemo, kako pomembno je, da podpremo ljudi, ki so razseljeni ali ki skušajo preživeti v zelo zahtevnih razmerah.«

»O njegovi kapi sploh ne morem govoriti, ker bom začela jokati. Rada ga imam in on to ve. On je moj Dylan.«

»Moje srce je strto. Tako zelo te bom pogrešala.«

»Delo je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejelo več vesen, od vesne za najboljšo žensko glavno vlogo, v kateri se je s svojo zadržano, a v silovitosti čustvenega izraza postopno stopnjevano igro izkazala Judita Franković Brdar.«

»Ko sem dobila vlogo, sem se začela s tem ukvarjati. Močno sem začutila vso to temo in borbo vseh izbrisanih.«

»Tole je, iskreno, zelo stresno. Noro smešno ‒ dobila sem oskarja!«

»Jaz sem primer tega, kaj se zgodi, če nekomu nudiš vso ljubezen in podporo. Hvala ti, mama.«

»Zato sem navdušena in zelo počaščena.«

»Še vedno se spomnim notranjosti hiše in zatohlega španskega vremena.«