Tema: Literatura

»Čudovito okrašena vreča za krompir.«

»Kot kako rdeče ptičje strašilo.«

»Izdala najsvetejše – lastno raso – in pripadnice njenega spola se nikoli ne morejo spraviti z njo.«

»Svarilni klic za evropska dekleta.«

»Nič ni resnično, vse je dovoljeno.«

»Romana vam ne morem objaviti, saj nihče ne bo verjel, da so kje v Franciji ljudje tako revni.«

»Izključno ta misel: Tukaj nas nihče ne vidi, nihče ne bo vedel...«

»Tritirni kalejdoskopsko-mozaični roman, v katerem se prepletajo moje zdravljenje po ugotovitvi neozdravljive rakaste bolezni konec leta 2014, mamin vojni dnevnik iz obleganega Sarajeva v letih 1992–1995 ter spomini, ki so se mi ob tem porajali kot ptiči Frančiška Asiškega.«

»Samo 5. januarja je na Sarajevo padlo 1.330 granat. Tudi če bi bile lubenice, bi nam jih bilo preveč.«

»Rad bi brez upanja in obupanja hkrati, z globokim notranjim mirom in veseljem, od zunaj celo neopaznim, pričakal trenutek konca. Sprijaznjen z usodo končnosti in nedokončanosti hkrati, s trenutkom, ko se ne bom spominjal, da ne diham več. Ko postane prostor čas, čas pa prostor in se neločljivo objameta ter hkrati izgineta. Ne očaran in ne odčaran. Pa tudi razočaran ne.«

»Če ti prevedem v vsakdanji jezik, je bilo to, Petar moj, videti takole. V švicarski centrali so določili umetnika, ki ga je bilo treba narediti slavnega, in obdala ga je celotna skupina. Vsi, ki so ‘delali na njem’, so vedeli drug za drugega, umetniku samemu pa nikoli, niti pred smrtjo, niso ničesar zaupali. Zato smo igrali vloge galeristov, prijateljev, sotrpinov, ljudi, ki res znajo poslušati, in celo naključnih mimoidočih. Bilo nas je – ne boš verjel – na tisoče.«

»Branje nam omogoča, da razmišljamo s svojo glavo in se zato s pogumom prebijamo skozi življenje.«

»Še posebej v času, ko 'knjige tekmujejo s privlačno meglo spleta'.«

»da ga je zapustil angel«

»Kritika je zame nujna, ker moram vedeti, kaj gre čez in kaj ne.«

»Želim si ostrejše, a tudi bolj poglobljene kritike.«

»Intimen, a vsebinsko bogat poklon naj bo dokaz, da ideja sožitja, dialoga, preseganja meja in radovednosti po drugem in drugačnem ostaja še kako živa, težavam navkljub.«

»Očitno je tako, da bi na tak večer rad bil vsepovsod, kjer nisem. Tukaj sem in hodim skozi noč kot nekaj, kar ne spada tja.«

»je sedel na balkonu. In se smehljal. Tako dolgo, da ga je skoraj zabolelo. Tako neobičajno je bilo to za obraz.«

»Zakaj mora biti takšno sranje v časopisih. Zakaj kdor koli te nebuloze bere. Izguba časa. Ki te odvrne od lastnega premisleka. Povprečje. Povprečni ljudje ustvarjajo razvedrilo za povprečne ljudi.«

»Spraševala sem se, ali je legitimno pisati o informantih – to je tema, ki se je pri nas ponavadi lotevamo zelo moralistično.«

»Tako malo potrebujemo, da začnemo razkazovati svojo ranljivost. Nekoliko premočno deževje, nekoliko prestaro hrano, nekoliko premalo pozornosti.«

»Pisanje je avtoerotična dejavnost, občuteni slast in strast izhajata iz lastne jezikovne sposobnosti, še več, iz lastne sposobnosti nadzora nad jezikovno resničnostjo.«

»Urednica, ki je tajna agentka, bi lahko bila premisa za kriminalko Dana Browna.«

»Življenjsko delo, izkazano z osnovanjem in že dobri dve desetletji neutrudnim moderiranjem diskusijskega foruma Slovlit – pomembnega, pluralnega, tako rekoč osrednjega slovenskega in v naravi svetovnega spleta mednarodnega informativnega medija za literarnovedni in slovenistični svet.«

»Čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. stoletju.«

»Evforija – 233 kilometrov Pirenejev ob poti do morja.«

»To absurdno 'blaginjo' zamaje prihod tujke, s katero Suzana Tratnik vnese zdravorazumski pogled od zunaj in postavi ogledalo krajanom.«

»Ker hoče avtorica Privežice res prikazati kot zahojen in zatohel kraj, je večina likov precej stereotipnih, a to deluje njej v prid, saj se zlijejo z vso nesnago kraja in postanejo eno, nekakšna zlovešča gmota, ki bi v pravljicah predstavljala zmaja, ki ga je treba ubiti.«

»Klasika zame: šele ko pridem na kolidž, postanem seksi.«