»Alja Adam v njeni četrti pesniški zbirki Privlačnosti največ privlači s svojo erotiko, ki jo preiskuje na najrazličnejše načine, obenem pa v gosti mreži večplastnosti in različnih tematskih poudarkih odkriva svojo bogato intimnost.«
»Nebo pod vodo Tine Kozin že z naslovom 'evocira neulovljivo odsevnost, zrcaljenje in tisti nedoločljivi stik med realnim in iluzijo. Skratka nekaj, kar se povsem prilega osnovnemu motivu zbirke: minevanju in izmakljivosti časa in spomina. Hkrati pa prav v tej izmakljivosti še kako ostaja sredi življenja.'«
»To je zbirka o minevanju in poslavljanju. Vsem znana intimna usoda, spisana na pretanjen in življenjski način, kakor da bi nas pesnica povabila v prostor, v katerem se odvija njena zgodba. A iz verza v verz nam postaja bolj in bolj jasno, da je nebo pod vodo še mnogo več kot zgolj to.«
»Škrjanec v tem delu ostaja zvest samemu sebi in svoji značilni govorici lepega in spretnega pogovornega idioma, ki beleži konkretne reči in zapisuje imena bližnjih, 'brez zadrege se vtika v vse mogoče'; si zastavlja vprašanja in je naravnan na iskanja, ki iščejo z vsemi čutili; a še vedno primarno s pogledom in pa s tipom (dotikom).«
»Roman je ganljiva, dobro napisana – in prevedena – zgodba o iskanju smisla in sprejemanju konca življenja, o izgubljanju spominov in početju stvari, ki si jih je vredno zapomniti, o tem, kako pustiti nekaj za seboj ...«
»V celoti gledano Pregelj več kot korektno izpelje to, kar si je – vsaj tako se zdi – zastavil na začetku: svetlo pripoved o temnejših straneh življenja.«
»ob njem vsak / dan prebije ure, ne meni se / za umikanje in spiranje obale, za / drsenje usedlin // v podmorske kanale, sleče se / in lovi ravnotežje v plitvini, tam so // valovi najmočnejši – si / govori, da je to // gola // degeneracija starega / tkiva, dezorientiranost, / ne k njej usmerjeno čustvo-/ vanje – vanje se potem potopi, zapusti slike in zvoke / s površja, dopusti, da / drugo telo z vso močjo vdira v vsako / njeno režo, poro, da jo premetava / po svoje, da je to njuno // edino še / mogoče zlitje«