Omemba: Tijana Zinajić

»Film tudi satirizira umetniško sceno in pretenciozne posameznike na njej.«

»Glavni lik pripada generaciji 30-letnih umetnikov, ki za ta liberalni kapitalizem niso ravno dobrodošla generacija. Ampak dajmo reči, tudi oni preživijo, kot vse generacije.«

»Liza Marijina je še enkrat dokazala, kako močno in natančno občuti jezo generacije, ki na videz noče odrasti, čeprav ji je vse kristalno jasno. V liku Eve s svojo neizprosno neposrednostjo in jebivetrstvom 'ubija' in 'kolje' vse okrog sebe, obenem pa v njej začutimo strah, negotovost in globoko hrepenenje.«

»Postane naša 'bestička', sorodna duša, s katero bi odšli na konec sveta – ali pa vsaj do Berlina.«

»Radoš Bolčina se v vlogi Borisa suvereno, z vso svojo igralsko širino in izkušnjami giblje po tanki črti med coenovskim absurdom nevidnega človeka, realizmom in inteligentnim humorjem.«

»Dejanu Spasiću je v filmu Inventura uspelo prav to. Inšpektor Andrej je zadolžen za primer, ki se ne bo nikoli razrešil, a je obenem razumen in topel človek, ki je tu prav zato, da razreši primer.«

»Avtorica Marija Zidar skozi zapleten konflikt med sorodniki izriše kompleksno podobo patriarhalne družbe. Z natančno in zadržano opazovalno tehniko nas popelje v samo jedro dveh sprtih družin in tako ustvari večplasten in presunljiv dokumentarni film.«

»V kratkem igranem filmu Sestre režiserka ponuja gledalcu kritičen razmislek o vlogi spola in z njo povezanim nasiljem v družbi. S pomočjo intenzivnega ritma, nasičenega prepleta vizualnih podob, zvoka in glasbe nas film silovito vodi od prvega do zadnjega kadra.«

»Kratki animirani film Steakhouse avtorice Špele Čadež na poetičen način in z določeno mero črnega humorja prikazuje surovost partnerskega odnosa ter s pomočjo vsebinsko in tehnično brezhibnega izdelka gledalca zapelje v zgodbo. V mehkobi vizualne podobe nas preseneti razplet, ki ga gledalec ne pozabi zlahka.«

»Gre za alter komedijo v jeziku z ulice o obdobju življenja, ko se preprosto zatakneš in ne veš, kako naprej.«

»Glavni lik filma je ženska. Neprilagojena ženska, ki hrepeni po vsem, po čemer hrepeni tudi prilagojena ženska, le da se s tem spopada na drugačen način.«

»Kot režiserko me zanima ta neprilagojenost in kaj se zgodi, ko neprilagojena ženska ob prelomnici, tik pred 27. rojstnim dnem, izgubi menstruacijo. Kako se neprilagojeno spopade s tem!«

»Film Homo pokaže šest obrazov, šest faz v spretno povezanih, črnohumornih epizodah, postavljenih v sodobno metropolo, v kateri se naključno prekrižajo poti obupanih protagonistov v večnem iskanju ključa do preživetja in sledi ljubezni. Brezposelni diplomiranec postane grobar, žalujoča vdova odide med redovnice, duhovniki kockajo in gangsterji obvladujejo sodišča. Le osamljeni otrok si lahko obeta nekaj nežnosti, saj upanje nikoli ne ugasne.«

»Najbolj intrigantnih glasbenih osebnosti zadnjih 40 let.«

»Spored intimnega poletnega večera bosta interpreta oblikovala v glasbeno vznesenem loku.«

»Ponuja očarljivo popotovanje skozi fragmente ljubezenskega diskurza štirih protagonistov.«

»Ta je nastal ob epidemiji, ko se je svet ustavil, a je prišel navdih.«

»Ne razčistijo svojih frustracij in postanejo takšni starši, kot so v drami Polly Stenham, ter ravnajo kot ravnajo, ne nalašč, ampak iz nedoraslosti in izgubljenosti.«

»Študij je opisala kot 'hkrati lep in težek'.«

»Avtoričino dramsko pisavo je Eva Mahkovic označila kot klasično, temelječo na realizmu oz. celo naturalizmu, dramo pa opisala kot 'presenetljivo zrelo in dobro izpisano dramsko sliko', ki 'vsebuje različna očišča, ki so tudi dobro vidna'.«

»Odrsko meditacijo o skrivnostih človekove ranljivosti pripravlja Jernej Lorenci.«

»Film Eva govori o življenjskem obdobju, v katerem je trenutno generacija ljudi, ki so bili rojeni leta 1991.«

»Govori o družbenih pritiskih in pričakovanjih, ki so gonilo vsake generacije – z željo, da bi odrasla na točno določen način.«

»Scenarij je napisala 25-letnica, a mi dogajanje, čeprav sem del druge generacije, ni tuje.«

»Scenaristka in režiserka sva generacijsko različni, a ravno v tej distanci se lahko vzpostavi univerzalnost teme.«

»V vlogi je spektakularno smešen – naj bo to zaradi izjemne natančnosti podajanja komičnih poudarkov, ki je pri tako mladem igralcu resnično impresivna, naj bo to zaradi skoraj 'Jim Carreyjevske' gestikulacije in okončinskega opletanja ali pa zaradi čudovito bizarne dikcije, ki še dodatno začini že tako zelo dobro izdelan lik. Matej Zemljič vsak trenutek na odru ve, kako pričakovanja gledalca hkrati izpolniti, hkrati pa postaviti na glavo. V tej vlogi resnično ni šlo prav nič narobe.«

»V režiji Realistov vidno uživa in igralci ter gledalci skupaj z njo – vsak prizor je precizno peljan, atmosfera predstave se spretno giblje med realizmom, absurdom, celo grotesko, z minimalnimi sredstvi skozi spretno režiserkino odrsko postavitev vsem dobro znana forma kabareta zaživi v novi luči.«

»V slovenskem gledališču je družbena kritika vse prevečkrat omejena na resnobno podajanje fatalističnih podatkov z atmosfero konca sveta; Realisti pa se jemljejo ravno prav resno, da so kljub ostrim bodicam v prvi vrsti še vedno predvsem smešna, v vseh pogledih nadrealistično izvirna slovenska komedija.«