Omemba: Dušan Šarotar

»v hipu preplavijo močna čustva, kot bi padli v samo srce kriminalnega zapleta«

»žarke svetlobe vrže tudi na bolj osojne predele zgodbe, ki ji rečemo zgodovina«

»Zdi se, da Elba na steklu prebira strani pokrajine. Ali kdo ve. Nemara vsi mislijo na poletno vilo, malice na Polju javorjev, na tisto popoldne, ko smo postavili kamen na kamen, da bi označili stezo, pa ju naslednjega dne ni bilo; zdi se nam zelo v redu; mislim na rdečo knjižnico in njeno lestev, s katero dosežeš višje police s knjigami, za katere ni razloga, da bi jih brali mi, majhni.«

»Milorad Mijo Popović je vrhunski pisatelj, romanopisec, esejist in založnik, prejemnik Njegoševe nagrade za roman Človek brez obraza (2017), nekdanji predsednik Črnogorskega centra PEN, angažirani intelektualec, ki je zaradi obrambe samostojne in demokratične Črne gore postal trn v peti velikosrbskim in velikoruskim interesom.«

»Pozivamo Združene narode, Evropsko unijo in mednarodno javnost, Mednarodni PEN ter druge pisateljske in umetniške organizacije in demokratične medije, da naredijo vse za zaščito Milorada Mije Popovića, ene ključnih osebnosti za obstoj in prihodnost Črne gore.«

»V romanu Popović 'povzema ključne elemente stoletne zgodovinske drame črnogorskega prostora in človeka – fenomen emigracije, ideologije in notranjih dram oseb, ki so se znašle na velikem odru neusmiljene dežele, prinaša pisec z izraznimi literarnimi sredstvi. Rezultat je delo, katerega spoznavanje predstavlja veliko bralsko izkušnjo. Strukturna vertikala črnogorskega narodnostnega oblikovanja.'«

»… zdaj bodo med njima vedno pogosteje stale besede, nič več se ne bo zgodilo v očeh, v tihih in plahih dotikih, v šepetu in krču srca, vse več se bosta morala pogovarjati, dogovarjati, tudi pregovarjati, a tega se bo morala šele naučiti, nikoli ni bila dobra z besedami …«

»Domnevam, da sta se oče in mati imela za srečna, čeprav se nikoli nista izrazila tako.«

»Mojega starega strica, župnika, pisatelja in akademika Frana Saleškega Finžgarja sem imenoval stric Jur.«

»Senca sem jaz / in senca si ti. / Jaz merim čas, / kaj pa ti?«

»Dušan Šarotar se pri osvetljevanju preteklosti posveča predvsem spominskim podobam, skoraj s fotografsko natančnostjo tudi predmetnosti, vzdušju in vtisom, ki se pri tem oblikujejo.«

»Pravo gradivo tridelnega romana izgubljeni, tenkočutno in slogovno pretanjeno izrisani pretekli svet, katerega snovnost je nelinearno umeščena v pripovedni potek, in ne široka, vzročno posledično razčlenjena freska tragičnega zgodovinskega dogajanja.«

»dela Simone Semenič niso posamična, niso elementi, kontinuiteta so.«

»Nečiste želje so zame svete.«

»Toda pisatelja pri osvetljevanju preteklosti ne zanima holokavst sam ali zapleteni potek in proces spreminjanja.«

»Refleksija o poraznem družbenem položaju žensk, še posebej lezbijk in prvoosebne govorke.«

»V njih z različnimi narativnostmi opredeljuje različne lege ženske, njen zgodovinski in sedanji družbeni položaj, njeno vlogo v patriarhalnem in 'postpatriarhalnem' času, zlorabe, zatiranje, podrejanje, a tudi njeno osvoboditev in razbremenitev.«

»Toda pisatelja pri osvetljevanju preteklosti ne zanima holokavst sam ali zapleteni potek in proces spreminjanja. Bolj se posveča spominskim podobam, skoraj s fotografsko natančnostjo tudi predmetnosti, vzdušju in vtisom, ki se pri tem oblikujejo.«

»To je povest o dobrih ljudeh, ki jih ni več, zato lahko živijo samo še v besedah in predmetih, a tudi zgodba o večno melanholični panonski pokrajini med Šalovci, Čakovcem in Soboto, v katero sta zgodovina in njen zločin zarezala strašno rano.«

»Pisateljica je izpisala pretresljivo, tudi srhljivo in strašno knjigo, a nenavadno globoko in lepo, kot bi nas vabila in opogumljala, naj nas ne bo strah vsega novega, hkrati pa pred nas postavlja najvišjo zahtevo, kako ohraniti lepo in dobro v človeku.«

»Z izbrano temo želimo začeti razpravo s knjižnimi ustvarjalci o pomembnosti človeške bližine, dotika in pristne komunikacije, o posledicah prepovedi druženja v času pandemije, pa seveda o tkanju stikov z drugim in drugimi – z drugimi svetovi, z drugimi kulturami, z drugimi miselnimi obzorji, preko knjig in branja.«

»Izjemni umetniki so vedno nekje tukaj. Če jih ne vidimo, kar se v majhnem prostoru rado zgodi, to ne pomeni, da jih ni. Lahko, da jih ne vidimo tudi zaradi tega, ker so nam preblizu.«

»Razstavljena dela niso ne balzam ne kozmetika in tudi anestetik ne. Gre za izkušnjo roba, ki ga ni mogoče izkusiti v družbi prijateljev ali stanovskih kolegov. To je lahko izključno umetnikovo lastno izkustvo in le iz takšnega izkustva lahko nastanejo resnično dobre in trajne umetnine.«

»Tukaj so obstajali in še obstajajo številni odlični likovni umetniki, katerih izraz pa je takšen, da jih nisem mogel vključiti v to razstavo.«

»Magično.«

»Izjemno lepo je bilo sodelovati s kolegoma Goranom Milovanovićem iz Kostanjevice in Tino Ponebšek iz Ajdovščine ter njunima odličnima in uigranima ekipama.«

»Veliko manj pa se ve, kako so pogajalci to, kar se razglasili, sprejeli na večinoma tajnih prekupčevanjih z interesi večjih na račun manjših.«

»Ameriški predsednik Woodrow Willson, ki je prišel v Evropo z geslom o pravici narodov do samoodločbe, ni bil kos spletkarjenju prekaljenih diplomatov kolonialnih sil.«

»Njena sestava je bila v veliki meri rezultat strankarskih mešetarjenj oziroma sporov med klerikalci in liberalci.«

»Zgodovino pišejo zmagovalci, poraženci pa pripovedujejo zgodbe … Mnoge so bolj resnične od trditev v šolskih knjigah.«