Ključna beseda: zgodovina

»Po prvi svetovni vojni je ta dežela doživela italijansko zasedbo in s pojavom fašizma tudi nasilje, teror, kar je vodilo do upornih dejanj.«

»Ni le zgodovina Marezig, ampak celoten okvir, vsi pomembnejši dogodki, ki so zaznamovali Istro in naše ljudi v njej.«

»Večina arhivskega materiala je prvič predstavljena, prvič prevedena.«

»Se mi zdi, da to je tisto, kar Marezigam daje čar, kar jih postavlja na plan.«

»Zaklonišča so se danes prelevila v uporabne prostore«

»V 21. stoletju verjamemo, da smo državljani sveta brez meja. Spopadi se dogajajo nekje daleč, na drugih celinah. Pozabili smo, da je še pred četrt stoletja vojna uničevala bližnje države«

»Potem pa se je vojna zares zgodila in v strahu pred napadi na strateške objekte so se prebivalci zatekali v zaklonišča svojih blokov. Napadel ni zunanji sovražnik z jedrskimi konicami, temveč lastna ljudska armada z migi in tanki«

»Ker ne moremo spremeniti preteklega toka zgodovine, se morda lahko zgolj osvobodimo njenega uroka.«

»Rehabilitacija med odnosom do lastništva zgodovine kot posesti je potrebna.«

»Razmerje moči med lastništvom zgodovine in prevladujočim javnim zgodovinskim narativom je trenutno bolestno in potrebno rehabilitacije.«

»Knjiga izhaja iz želje Mesta žensk – Društva za promocijo žensk v kulturi in ostalih projektnih partneric s Hrvaške in Severne Makedonije po popularizaciji zgodovine žensk, predvsem prezrtih poglavij.«

»Slednjo tudi zato, ker Ajdovščina praznuje občinski praznik na dan, ko je bila tam ustanovljena prva slovenska vlada po zmagi nad fašizmom.«

»In da so ti arhivi že zelo dobro raziskani, kar je plod dela številnih zgodovinark, tudi zgodovinarjev.«

»Zamislila sem si nekaj mogočnega, nekaj, kar je višje in širše od ljudi.«

»Ita Rina ni bila le izjemno lepa, bila je izjemno močna oseba.«

»Trst danes gledamo kot rob slovenskega ozemlja, v drugi polovici 19. stoletja pa je bil največje slovensko mesto.«

»Oboje nas je izoblikovalo. Zlasti čas med obema vojnama, ko je to ozemlje pripadalo Italiji, ki je poleg vsega prišla pod oblast fašistov, je bilo za primorskega, za slovenskega človeka tod težko, surovo obdobje.«

»Primorci različnih svetovnonazorskih prepričanj smo tako hudo trpeli pod fašističnim škornjem, da v času druge svetovne vojne pravzaprav tukaj, na tem delu slovenskega ozemlja, ni bilo izdajstva, ni bilo bratomorne vojne. Ta izkušnja hudega trpljenja, izživljanja, poniževanja, odvzemanja časti in dostojanstva je slehernega Primorca ali Primorko gnalo v boj.«

»Naši starši, stari starši niso mogli, niso smeli, niso hoteli čez noč pozabiti vsega, kar je bilo hudega.«

»Fašizem se rodi v strahu in se krepi z lažjo in premaga ga pogum, ki ga napaja resnica.«

»Naš preveč ignorantski odnos do Trsta.«

»Narodni dom je otrokom veliko pomenil – veliko smo videli v njem in se srečali z Miklavžem.«

»Vse, kar se je rodilo iz ognja, je nastalo pri nas.«

»Še pred fašizmom so bile te iskre, ki so vžgale dom.«

»Zid je bil očiten simbol nepravične države, ki v očeh svojih državljank in državljanov ni bila niti suverena niti legitimna.«

»13. avgust 1961 je bil sodni dan za nas Nemce in svet, dan, ki je uničil sanje in upanja, ki je ločil otroke od staršev, vnuke od starih staršev, ki je boleče posegel v življenje številnih posameznikov.«

»Svoboda in demokracija nista samoumevni in se ne dosežeta za vekomaj. Svobodo in demokracijo si je treba izboriti, nato pa varovati, braniti in obdržati.«

»Pomanjkanje zanesljivih radiokarbonskih meritev za Machu Picchu je bilo posledica razširjenega mnenja med arheologi, ki so delali v Andih, da so takšne analize nepotrebne, saj naj bi bilo mogoče natančno datiranje inkovskih območij, kot je Machu Picchu, določiti na podlagi španskih zgodovinskih poročil.«

»Izhajajoč iz prepričanja, da so vzorci kosti prišli od vzdrževalcev tega kraja, bi morali ti pokopani ostanki razširiti obdobje zgodovine Machu Picchuja od njegove zgodnje uporabe kot palače do njegove opustitve.«

»Če bodo z AMS-jem kalibrirani datumi, ki so predstavljeni tukaj, podprti s prihodnjimi analizami, bi morali tradicionalno iz besedil izhajajočo oceno Pachacutijevega prihoda na prestol v leta 1438 in njegova začetna osvajanja prestaviti za vsaj dve desetletji nazaj.«