Ključna beseda: roman

»Če bi se rodili s srcem na desni, bi bili imuni na vsa sranja komunajzarske propagande.«

»Na ključne položaje je imenoval svoje osebne prijatelje in znance.«

»General Zima je v slabih desetih letih s trdim delom uspešno ukinil vso ljudstvu škodljivo birokratsko administrativno zmedo.«

»Za trenutek se je poigral z mislijo, da bi svoje uradne nazive dopolnil še za svoja sinova, ki bi mu lahko rekla Oče ali Ata, nikakor pa ne Očka ali Tati.«

»Dober večer, sem inženir Vitomil Zupan.«

»Ženske biografije, ki se gibljejo med travmatičnimi otroškimi izkušnjami, nerešenimi konflikti in katoliškimi dogmami, Maja Haderlap navdušujoče in virtuozno prepleta v vrhunsko literaturo.«

»Iz Rima sem se leta 2016 vrnila, da doma tudi ostanem. A če bi ostala v Ljubljani, verjetno ne bi pisala tretjega dela, Bruselj pa je nov vir novega navdiha in tvori tudi trilogijo mojega profesionalnega življenja.«

»Ključni zaplet knjige je v tem, da nevidne sile izkoristijo epidemijo covida za postpandemične olajšave.«

»Tudi prizorišča v vseh treh romanih so resnična, na njih se seveda dogajajo izmišljene zgodbe z izmišljenimi ljudmi, ampak v resnici so vsi ti kraji, vse te lokacije, bari, ceste tam, celo drevesa.«

»In morda bo v njem ob ljubezni tudi kakšen kriminal.«

»Ali je literatura boljša od resničnosti?«

»Vsekakor bolje narejena, zanimivejša, marsikaj lahko olepša, vendar nimamo pravice zahtevati, naj bo literatura boljša od sveta.«

»Sem bil nekoč človek, zdaj pa sem samo še psovka.«

»Sem ambiciozen migrant, rad bi postal tako pisatelj kot Francoz.«

»Bojim se pisateljev, ki znajo svojo knjigo predstaviti za boljšo, kot v resnici je. Poznam pisce, ki znajo neverjetno elokventno govoriti o svojem delu - potem pa knjigo preberem in sem razočaran.«

»Resničnost smo pripravljeni izkriviti, da iz igre ne bi izšli kot popolni poraženci. Ob vsakem najmanjšem občutku strahu ali tesnobe zahtevamo nanju odgovor, pa tudi napotek, kako naj mislimo svet, ne da bi pri tem podvomili o svojih vrednotah, svojih čustvih, svojih dejanjih.«

»Ne vem, kaj bi rekel psihoanalitik, vem pa, da sem hotel knjigo v knjigi, ki se mi ne bo zdela dobra. Hotel sem, da bralec dojame, da je Anomalija, ki jo je napisal Victor Miesel, zelo drugačna od Anomalije, ki jo berejo.«

»Knjiga se na samem koncu 'zatakne', kot bi se včasih zataknila videokaseta.«

»Spoznal sem, da bi avtor, če bi opisoval 'armensko kraljestvo', popisal anekdote, ki so se širile po mestu.«

»Pobeg, podzemni rov, streli – slikovit konec, ki bi izpostavil to epizodo, kot da se je svet tam ustavil.«

»Pazila sem na to, da se ruralnega okolja in življenja ne karikira in se ga ne dojema kot nekakšen lunapark.«

»Nikakor ne morem vasi dojemati kot zgolj zatohlo, nestimulativno okolje.«

»Resnično je absurdno, da imamo do ruralnega okolja pokroviteljski odnos.«

»Osamljena, brihtna dovolj, da ve, da bi morala biti možu podrejena, to še gre, da Prezelj rada krši pravila, ki so vsaj nekaterim stoletja tako dobro služila, pa postane očitno, ko Idi zmanjkuje motivacije za in/ali občutka zadovoljstva ob izpolnjevanju dolžnosti.«

»Težko vodo sem vedno pisala nekje med deseto zvečer in drugo zjutraj, po službi.«

»Večino dni, ko se zjutraj zbudim, si mislim: 'O, še en dan!'«

»Potopimo Islandijo! lahko beremo za čisto, polnokrvno zabavo, lahko pa iz maščevalnega pohoda njegovih junakov tudi sami potegnemo kakšno dobro misel.«

»Politični predstavniki manjšega nizozemskega mesta – 'pestra biodiverziteta političnega ekosistema,' kot jih je označil pisatelj, ekolog in biolog Boris Kolar – se zato odločijo za maščevalno odpravo...«

»Če je v Ostankih dneva (v odnosu do gospodarja) pisal o služabniku, v Klari (v odnosu do lastnice) piše o androidu.«

»Ishiguro s tovrstnimi drznejšimi idejami žal ostane na pol poti, zato Klara in sonce še najbolj prepričljivo deluje kot analiza človeške neusmiljenosti in neobčutljivosti.«