Ključna beseda: radijska igra

»Gosarjevo intelektualno delo, njegove vizije, predvsem pa njegova osebnost nam imajo še veliko povedati.«

»Meni se je zdelo premalo erotike. Preveč sta bila fina, glede na to, kaj se jima je zgodilo, kje sta, ker vesta, kje tičita, da ne bosta šla ne naprej in ne nazaj, in se mi zdi, da bi bil (Vinko Möderndorfer, op. n.) lahko bolj ekspliciten.«

»Vinko Moderndorfer je tukaj pisal zelo v rokavicah.«

»Meni je bilo pa všeč to, da je avtor šel v poetično noto, ker če bi bilo bolj konkretno, bi bila vidva preveč zemeljska, vidva pa nista zemeljska. Zato se mi zdi dobro, da je vse ostalo v rahlo privzdihnjenem, oddaljenem občutku.«

»Tematika je res težka, vendar glede na to, da sva bila z Blažem precej uigrana, ko smo to snemali, se mi je zdelo, da sva lahko tudi pred radijskimi mikrofoni to sproščeno odigrala.«

»Vsakokrat znova se zavemo, da se iz zgodovine nikoli nič ne naučimo. Moramo biti čuječi.«

»A kdor lomi kosti, lomi tudi svoje srce, in ni je močnejše osti, kot so petje, glasba in nekaj na noter obrnjenih razbitih verzov velikega barda.«

»Prilika o brutalnem boju za oblast je tudi v 21. stoletju srhljivo aktualna.«

»Vprašanja ponavljajoče se zgodovine, predvidljivih koncev tovrstnih zgodb in vedno enakih vladarjev pa žal še vedno ostajajo brez odgovorov.«

»Vrhničani ga poznajo kot prizadevnega člana skupnosti, saj je organiziral in režiral številne kulturne prireditve v domačem kraju.«

»Na eni strani imamo eno vrsto, to je človek, na drugi strani pa 7,77 milijona vrst, ki so živali. To je radikalna nesimetrija. Kajti te živali so si med seboj veliko bolj različne, kot so nekatere te živali različne od človeka.«

»V seštevku različnih diskurzov – od strokovnega do poetičnega, na terenu zajetih in komponiranih zvočnih krajin, avtorice raziskujejo odnos med človeško kulturo in nečloveškimi vrstami, odnos, ki ga v številnih dognanjih lahko neposredno prenesemo tudi na katerega koli družbeno pogojenega Drugega. Ta odnos premišljajo tudi na ravni forme: v odmiku od besede namenjajo posebno pozornost raziskavi senzoričnega jezika, fizične izkušnje, ki jo piše zvok in tudi sama zvočnost besede.«

»V radijski igri nastopa junaška hči Katica, prav tako spretna in močna kot sin iz ljudske pripovedi. V pristni prekmurščini avtorice dramskega besedila, osnove za radijsko igro, Tamare Matevc, zgodba zveni avtentično.«

»Poslušalci bodo lahko prisluhnili napeti ljudski kriminalki, v kateri bo šlo za življenje in smrt, storilci zlih dejanj pa bodo pravično kaznovani, kot ljudskim zgodbam tudi pritiče.«

»Evripidov Jazon je bolj aroganten, hladen, Senekov bolj čuteč, še vedno predan Medeji in v nov zakon stopi iz strahu in v dobro svojih otrok.«

»Evripidova Medeja se odloči za maščevanje zato, ker ji je Jazon z novo poroko vzel čast, pri Seneki pa je zanjo boleče predvsem izdajstvo ljubezni.«

»Prav tako je umor otrok v Evripidovi Medeji namenjen predvsem kaznovanju Jazona, pri Seneki pa Medeja s svojim dejanjem kaznuje in pohabi tudi sebe.«

»Delo se tako – kot zemljevid perceptivne krajine, ki od logičnega preko asociativnega pelje do izkustvenega in nezavednega – razpira v neko drugo organizacijo časovnosti, ki zahteva drugačen način prisotnosti, pozornosti, prisluha. In po tej poti izumlja zvok, zmožen brez pokroviteljstva zastopati tega, ki glasu nima. Izumlja Glas šakala in glas mu daje pravico do prostora.«

»Z današnjega zornega kota in z osebno izpovednim glasom posameznika obravnavajo žgoče teme, ki jih – nekatere kljub daljši časovni odmaknjenosti – doslej ni bilo mogoče moralno in emocionalno predelati...«

»Saša je napisala rahločutno in navdihujočo zgodbo, ki prav gotovo ni namenjena le otroškim ušesom, ampak si želim, da bi ponudila iztočnico za razmislek o sočutju, ljubečnosti, pogumu tudi pri odraslem poslušalcu.«

»Tako se dandanes z vso odgovornostjo in veseljem lotevam tovrstnih snemanj. Verjamem, da se bo našel mladi poslušalec, na katerega bo zgodba, junaki, glasba, naši glasovi, svet, ki ga uprizarjamo, lahko ravno tako vplival nanj in ga ne pustil ravnodušnega.«

»Besedilo Pod oblakom jezero je nastalo kot delno avtobiografska impresija življenjskih trenutkov, ki prek situacij, kot so prva spolnost, prva izkušnja z drogo in soočenje s starši, razgrinjajo kaotičnost notranjega sveta odraščajočega dekleta.«

»Pod oblakom jezero je besedilo, ki s svojo fragmentarnostjo in vsebinsko zavezanostjo toku zavesti že v strukturi, še natančneje pa narativi, zahteva izjemno natančno ritmično obdelavo.«

»To je zahtevalo posebno zvočno sliko, ki jo je genialno ustvarila in oblikovala Mateja Starič, s katero sva že od začetka skupaj ustvarjali glasovni koncept igre.«

»Besedilo Kisle limone in čisto malo ingverja je nastalo iz začetnega razmisleka, kaj se nam zgodi, ko nas v vsakdanjem življenju preseneti tragični dogodek.«

»Tako je nastalo besedilo, ki še največ govori o bolečini in o skupnosti, ki se v tej bolečini poveže.«

»Pri snemanju z igralci smo zaradi tega morali biti še posebej pozorni na enotnost atmosfere, še večji izziv pa je bilo snemanje monologov.«

»Skozi dramske preobrate, ki so me pritegnili ob prvem branju besedila, se v radijski igri tako izrisujejo odnosi med družinskimi člani in razkrijejo se družinska povezanost, naklonjenost in toplina.«

»Tak rezultat je mogoče pripisati tudi individualnemu poslušanju žirantov, ki jih je vsaka stvaritev posebej nagovarjala. Igra Treba bi bilo peljati psa na sprehod je narejena prav za tako vrsto poslušanja, saj je intimna in s svojo senzibilnostjo in univerzalnostjo lahko nagovori vsakogar.«

»Moč radijske igre je prav v tem, da kar najbolj intimno nagovarja vsakega poslušalca posebej. Tega se je ustvarjalna ekipa zavedala in je ustvarila radijsko delo, ki se dogaja le med tremi ljudmi, v vsakem poslušalcu pa trči ob izzive vsakodnevnega življenja, v katerem se razpirajo njegove najpomembnejše teme in vprašanja.«