Ključna beseda: punk

»resnico o socializmu«

»mlajša generacija uprla komunizmu, saj si takrat v 80. letnih 20. stoletja nihče ni upal ničesar reči, vsi so bili tiho, opozicije ni bilo.«

»prvič se je zdelo, da je ulični jezik tako naraven«

»nismo ozirali po punk zasedbah drugod po svetu, ustvarjali smo po svoje.«

»način izražanja pa se je spreminjal skozi leta, tako, kot so se razvijali tudi oni kot ljudje.«

»ustvarjali so po svoje.«

»Gre za fotografijo kot obliko spomina in zgovorne.«

»Vedno sem čustvoval z zatiranimi. Punk sem doživljal kot eno od epizod razvoja mojih dokumentarnih fotografij, protest proti družbenim omejitvam tistega časa.«

»Nekdo, ki o tem času ne ve prav veliko, se lahko sprehodi skozi galerijo in dobi občutek, kako je bilo konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih v Ljubljani.«

»Še bolj kot prej pa je tokrat poudarek na fotografiji kot mediju, ki ni le dokument časa, ampak tudi živi arhiv in možnost za prihodnost.«

»uvrščen na priznani festival dokumentarnega filma v Prizrenu.«

»Film v režiji Andreja Košaka pripoveduje o edinstvenem punk gibanju v Sloveniji v obdobju med letoma 1977 in 1985.«

»Domislil sem se, da je punk veličastna, avtentična glasba, pravcata askeza naše dobe, le poslušati se ga na žalost ne da.«

»Saj morajo nekje na svetu obstajati potresi in cunamiji, ki odnašajo nevšečne zaročenke? Če je na svetu ali v vesolju kaj pravice, jih lahko naročiš kar po telefonu in se zraven še zmeniš, da odnesejo res samo njo, ne pa na primer tudi laptopa. Nekaj bo vsekakor treba storiti, sicer bo tole trajalo do konca življenja.«

»Podoben sem mu postal, vsa ta sentimentalnost in svetobežnost, občutki, ki se prelivajo čez vse robove, in to tako poetično, da nimaš kam s tem.«

»Prišlo ji je. Prišlo mi je. Obležala sva v tistem seksi somraku od spuščenih žaluzij, šele takrat sem opazil, da sva vse to uganjala v prisotnosti premnogih sobnih rastlin, ki so se držale, kot da imajo o vsem videnem svoje mnenje, popolnoma izoblikovano in seveda tudi popolnoma nezmotljivo.«

»Ideja je bila predstaviti slovenski punk ali punk v Sloveniji, ki je bil po besedah Gržinić drugačen kot v tujini že zaradi tega, ker je vzniknil v drugačnih družbenih okoliščinah: dogajal se je v socializmu v nasprotju z denimo britanskim kapitalizmom, zato so bili konteksti drugačni v smislu zgodovine, v smislu telesa, v smislu, kako postaneš viden v javnem prostoru, in tudi v smislu nekega družbenega sistema.«

»Imam ku**c in dve jajci, kar je več kot vsi vi.«

»Miami, ljubim te.«

»Sem mali huligan, ves podprt z mamili, sem neo punk, čustveno sem zvezdnik, sem neo punk, ni mi treba peti, sem deležen objav.«

»Pejd ga pogledat, Brane, pejd ga pogledat, Brane, no.«

»Pejd ga pogledat, Brane, pejd ga pogledat Brane, no!«

»V poeziji a la Babačić ni nikakršnega varanja in slepomišenja: kar je treba reči – pa če je še tako kruto, grobo, neotesano, nežno, intimno, ljubeznivo – je izrečeno brez ovinkov in olepšav.«

»Če se zdi Washington D. C. mesto, kjer se punk ne bi smel zgoditi, morda to pomeni, da se je ravno tam moral zgoditi.«

»Punk je bil predigra osamosvojitvene zgodbe Slovenije.«

»Všeč mi je tvoj vonj, ljubim tvoj nasmeh.«

»Nedelja popoldne, nogometni dan.«

»Bitenc je bil preprosto najmočnejši tekstopisec tega obdobja.«

»Zamenite mi glavo, zamenite mi oči, da bom lahko pozitiven, kot ste vi.«

»Prekleto bodo poskušali uničiti ugled nečesa tako izvrstnega.«