Ključna beseda: performans

»Črtica, ki jo označi na steni, predstavlja deset minut fizične vadbe. Rezultat sistematičnega dokumentiranja vsakodnevne rutine nam predstavi v treh razsežnostih: preko neposrednega videoprenosa v realnem času, kot sestavljen video in preko znaka na steno.«

»Drevesa so kot ljudje. Premorejo inteligenco. Imajo čustva, med seboj komunicirajo. Obenem pa so idealni poslušalci. Lahko se jim pritožuješ.«

»Čutim veliko odgovornost, da to ne sme ostati enkraten dogodek: trdo moramo delati in doseči moramo kar največje število gledalcev – še prav posebej hočemo nagovoriti mlade ljudi.«

»Ste se že kdaj pritoževali drevesu? Ne. Torej bo to potovanje v neznano. Stopite iz svojega varnega okvirčka in naredite nekaj drugačnega.«

»Drevo tako v resnici celi, kar te teži. Ti odpreš srce in poveš vse, kar je v tvojem življenju negativno in kar te moti. Drevo je tihi poslušalec, ki vse vsrka v svoje lubje.«

»Js nočem bit to jabolko, ki ni padlo daleč od drevesa.«

»Med dvema ognjema je osebna zgodba; monolog ženske, razcepljen na dva glasova, ki vsak po svoje doživljata globoko zarezo v družinski biografiji – njen razpad.«

»Kričeče bleščeče«

»Intenzivno utelesi napetost med formo in queer silo«

»V času histerije pred virusi, globalnimi katastrofami in menjavami vlade, vam zagotavljamo večer v družbi profesionalnih klovnov, ki vam bodo s humorjem pogreli premraženo dušo«

»Provokativni in divji solistični performans Ostentation Project (Projekt Šopirjenje) umetnice Sophie Rodriguez«

»Grenko-sladki koronski in kulturno-politični elementi«

»Ganljivi, pa tudi navihani in nostalgični dokumentarni performans«

»Od ogromnega jajca na sredi labirinta, razbitine letala, gostišča, kjer so se zbirali tihotapci konj, in ogromne skulpture konja, simbola naše valute. Skozi spomine v kozarcih za vlaganje, njenih strahov pri grajskem izviru do velikanske kokoši, ki bo valila uganke.«

»Razmerje gledalec – performer se bo po Solcetovih besedah vrtelo okoli štiri proti ena, kdaj pa celo obratno, ena proti štiri.«

»Da se je ne opazuje, temveč udejanja.«

»Sem netipična obiskovalka muzejev. Najprej pregledam, kje so kamere.«

»Nastopam za panoptikum, nevidnega opazovalca z največjim veseljem opazim in mislim, da s tem izgubi svoj namen. Kamera je tam zato, da se boš vedel po pravilih, da boš korekten, jaz pa počnem vse kaj drugega.«

»Takoj ko sem ugotovila, kako se jih da. Ko sem se naučila pravilno klikati. Moj arhiv je danes ogromen, imam dva terabajta gradiva, ki ga še nisem uporabila.«

»S svojim telesom orisuje prostor kulturnih institucij, se spravlja v nekonvencionalne položaje, za video pa uporablja posnetke nadzornih kamer in dobi poglede, ki so navadno dostopni le 'nadzorovalcu'.«

»S svojimi videi, grafičnim oblikovanjem in fotografijo deluje tudi na področju gledališča in klubske scene v Ljubljani.«

»Če hočemo razumeti Ulaya, potrebujemo veliko časa, morda kar vse življenje.«

»Imel sem neverjetno potrebo po raziskovanju lastne identitete, kar me danes ne zanima več, saj ji sploh ne pripisujem nobenega pomena.«

»Zares mislim, da sem v življenju rešil marsikatero situacijo - bodisi v profesionalnem bodisi zasebnem življenju - prav s pomočjo ranljivosti.«

»Zares mislim, da sem v življenju rešil marsikatero situacijo ‒ bodisi v profesionalnem bodisi zasebnem življenju ‒ prav s pomočjo ranljivosti.«

»Ostaja velikanska vrzel, ki je ne bo tako lahko zapolniti.«

»V življenju se lahko naučimo veliko stvari, vendar ne umetnosti. Norost, ki je potrebna, neizogibnost, ki nas ves čas pretresa. Tudi ko spimo, smo umetniki. Neizogibno je.«

»Zagotovljena je svoboda dela. Vsakdo prosto izbira zaposlitev. Vsakomur je pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Prisilno delo je prepovedano.«

»Tako svoboda kot pravica do dela vse bolj postajata tehnokratsko orodje nadzorovanja družbe in posameznika.«

»Čas je, da poslušamo in se čudimo.«