Ključna beseda: ljubezen

»Želim si, da bi v razmerju lahko bila ranljiva, da me nekdo pogleda in mi reče, da sem močna, a hkrati ve, da sem občutljiva.«

»Ko se počutim osamljeno in potrebujem pomoč, imam veliko prijateljev, ki jih lahko pokličem in mi pomagajo. Ne počutim se sama.«

»Tako počaščena sem, da imam v svojem življenju to nežno dušo. Ni besed, s katerimi bi opisala vezi, ki jo zdaj delim s tabo, moj angel. Ni večje ljubezni.«

»Odločitev za cepljenje je preprost, ampak učinkovit način za spodbujanje skupnega dobrega in medsebojne skrbi.«

»Zahvaljujoč Bogu in delu številnih imamo danes cepiva, ki nas ščitijo pred covidom-19. To nam daje upanje, da bomo izšli iz pandemije, ampak le, če bodo dostopna za vse in če sodelujemo.«

»Cepljenje je dejanje ljubezni do sebe, ljubezni do svoje družine in prijateljev, ljubezni do vseh ljudi.«

»Za to delo smo se odločili zato, ker odpira tri teme, ki so v tem času izjemno pomembne, da se jih izpostavi. Prva je ljubezen, ljubezen kot gonilna, a tudi destruktivna sila, druga je avtoritativnost, predvsem avtoritativnost staršev do svojih otrok, tretja tema pa je upor, upor mladih, upor proti sistemu.«

»V ospredje povesti Jurčič postavi Smrekarja, 'zastopnika novčne', človeka, ki ga po Frommu lahko označimo kot predstavnika zahodne družbe, v kateri pohlep po denarju, slavi in moči postaja prevladujoče zanimanje v življenju. Na drugo stran postavi še enega znanega moža, pravdarja in mešetarja Brašnarja, nekdaj najpremožnejšega 'duševnega zastopnika', ki je bojeval pravde, a v borbeni samovšečni vnemi vse, kar je ustvaril, zapil in nazadnje izgubil. Njuna potomca zavedajoč, da je poleg 'imeti' treba tudi 'biti', s svojimi odločitvami stopata proti vrhovnemu mlinu moči, pozicije in avtoritete.«

»Želela sem si umestiti predstavo v metaforičen prostor, da pride do izraza Jurčičeva univerzalnost. Pri njem me pretresa prav to, da se v 140 letih ni pravzaprav nič spremenilo. Še vedno imamo avtoriteto staršev, še vedno se mladi upirajo znotraj nekega sistema, še vedno se borimo za ljubezen, še vedno so pomembni status, denar in mreža.«

»Najprej sem rekla, joj, ne vem, če si bom zapomnila toliko teksta.«

»Tekst je odličen, brezčasen. Vsaka umetnost, ki je dobra, je univerzalna in brezčasna.«

»Meni je bilo tako, kot da nisem toliko časa ne igrala, da nisem že toliko časa v pokoju. V bistvu sem čutila, kot da sem včeraj nehala igrati. Nič mi ni bilo težko, ni bilo nič novega.«

»Želel sem delati, da sem med ljudmi, prijatelji, ne da sem ves čas doma in sam vadim. Da delam predstavo s prijatelji, to pomeni polno življenje.«

»Ves čas sem jokala, ampak ko sem prišla na vaje, sem padla v drug svet. To me je rešilo.«

»Ta ljubezen med njima je tako življenjska, seveda se tudi prepirata. Če ni ljubezni, nisi živ.«

»Seveda ljubezen do svojega partnerja, pa tudi ljubezen do vsega, ne glede na politično usmeritev. Mene to ne zanima, pomembno je, da je človek dober.«

»Vedno je prisotna trema, to se ne spremeni, temu ne ubežiš. Če le ni prevelika, je prav dobro, da je je malo.«

»Če zdaj pogleda nazaj – / ena sama cimetova omotica.«

»O tem predmetu je najbolje molčati. A če se nam usta že tako rada odpirajo / – kot da hoče ven prileteti neznansko – / jim dajmo govoriti nekatere malenkosti.«

»Zavedanje o minljivosti človeškega življenja, ki se pokaže v trpljenju in umiranju velikega števila ljudi, pa tudi Jezusa, katerega se spominjamo danes, na veliki petek, je tako postalo del našega vsakdana.«

»To dejstvo oživi naše zaupanje v Boga, ko se tudi sami nahajamo v trpljenju in ugašanju naših življenjskih moči.«

»To je blagodejno sporočilo velike noči ‒ tudi in še posebej v času epidemije covida-19.«

»Zahvalil se je vsem, ki tako v času velikonočnih praznikov kakor tudi preostale dni nesebično skrbijo za bolnike, vsem, ki skrbijo za nujno delovanje družbe, kakor tudi 'vladi in opoziciji, ki skupaj poskušata ublažiti zdravstvene in gospodarske posledice epidemije'.«

»Vernike je pozval, naj ostanejo doma, praznike obhajajo v krogu najožje družine, bogoslužja pa spremljajo prek televizijskih in radijskih sprejemnikov.«

»Pozval je tudi k cepljenju.«

»Ni ti treba biti sam, da si osamljen.«

»Kar koli že jaz sem, ali si me ti sposobna ljubiti takega, polnega jeze, polnega vprašanj?«

»Ljubezen je brez dvoma prva tema poezije, če ne celo edina prava tema poezije.«

»Sem le popotnik k zahodnoindijskim obalam od Goe proti Trivandrumu, zato je moje besedišče skromno.«

»Kdo sem? Kje sem? V katerem času sem?«