Ključna beseda: ljubezen

»Slišim solze / starejše kakor morje, glasne / kakor ploha.«

»Tvojo žalost sprimem v kepo / in jo shranim kot drva za zimo / in takrat, ko bo najhuje, / jo bom prižgal.«

»Prvi dan najine ljubezni / so med nama bila mesta. / Ko si me ljubil še bolj, / sva hodila po vaseh.«

»Bili sva hiša, ki jo je mogoče prehoditi v treh korakih. / Zdaj sva neprehodni hiši.«

»… nekaj močnega je na njih, / da lahko gnetejo / kruh in pripovedi / dan za dnem.«

»Bili smo izbrani v pleme, / v odprti krog, kamor pridejo tisti, / ki jim je okoli prekatov vzklilo / tudi nekaj srebotja in vrb žalujk.«

»Najbolj sem se bala, da bi bilo to medsebojno obračunavanje z zmerljivkami samo o neizživetih sanjah.«

»Moram reči, da sem od te teme kar prestrašena, zdi se mi, da bi lahko bilo vsaj 1.000 tekstov, vsak odnos je drugačen.«

»Mislim, da je to predstava o dveh posameznikih, ki poskušata pač preživeti v tem trenutku po svojih najboljših močeh, se pri tem tudi malo poškodujeta, zavedno in tudi nezavedno.«

»Za Katarino Morano kot avtorico je sploh značilno to, da v svoja besedila spušča vse generacije, da ljubi vse generacije in da jo zanimajo vse generacije.«

»Da res sledim tekstu, se ne zmišljujem, ne dodajam, ker so vsi tokovi misli, zastranitve in mašila tja, kjer so, postavljeni z razlogom.«

»Vsakič, ko sodelujem z njima, se nekako zgodi, da se mi zdi, da sem teh nekaj mesecev, pa potem še kakšen mesec po premieri, za 15 odstotkov boljši človek: bolj potrpežljiv, bolj sočuten, bolj miren.«

»Da se znaš kdaj v jezik ugrizniti. Da si torej kdaj tiho, da ne izrečeš vsega tega, kar bi ti zdaj v tistem trenutku rekel.«

»V tej vnemi, da bi bila trpečim na voljo, … se je ljudem pogosto zdela neumna, če že ne neumna, pa vsaj smešna.«

»Odzivi, ki jih lahko dobesedno preberemo na njihovih obrazih, ne potrebujejo besed.«

»Hotela sem pokazati kontrast med Benovim zunanjim in notranjim svetom.«

»Skozi prizmo komedije in prek zgodbe o večno nerazrešeni romanci med dvema sodobnima Indijcema Osamljenost Sonie in Sunnyja tematizira vzhodnjaške in zahodnjaške predstave in pojavne oblike ljubezni in osamljenosti, ki se odvijajo v geografski in čustveni pokrajini sodobnega globaliziranega sveta.«

»Mislim, da se roman lahko dokoplje do gole resnice o tem, kaj ljudje na tihem razmišljajo.«

»lahko veselimo obsežne pripovedi o več generacijah, romana, ki je prežet z enako mero čustev in inteligence.«

»Molimo, da dobrota in ljubezen novorojenega deteta nagovorita otrdela srca ljudi in premagata napuh in egoizem, da bodo vsi ljudje na svetu imeli, kar potrebujejo za dostojno preživetje in življenje.«

»Stopamo v zadnje leto prve četrtine 21. stoletja. Začetek stoletja je zaznamovalo upanje, da bo svet končno začel živeti v spokojnosti, veselju, v miru, v luči. Potem pa so prišli mračni, temni dogodki. Kaj je njihov vzrok? Človekova sebičnost, saj spopadi, napetosti in vojne izvirajo ravno iz sebičnosti, iz človekovega zaslepljenega iskanja osebnih koristi, iz človekovega pohlepa.«

»Brezposelni, begunci, lačni in zlorabljeni; strelski pohodi posameznikov, teroristična ubijanja zaradi ubijanja, vedno nova vojna žarišča, ki jih povzročitelji prikazujejo kot skrb za skupno dobro; tisoči in tisoči smrti še nerojenih in ostarelih, ki se ogrinjajo v leporečje pravic, napredka in usmiljenja.«

»Ni namreč lepših jaslic, kot so jaslice človekovega srca. To je prostor nedosegljive ljubezni, velikodušnosti, gostoljubnosti, pa tudi prostor najhujšega greha in vsega, kar je s tem povezano.«

»Ker je Bog svojo zemeljsko pot začel v hlevu, ga tudi mi lahko povabimo v razmetanost svojega srca, da bo vanj prinesel odrešenje.«

»Dostikrat se dogaja, da nimamo poguma, da bi se odpravili na pot. Največja ovira je ujetost v naše lastne predstave in ideje. Toda če želimo, da se obogatimo in rastemo, je treba iti na pot.«

»V sveti noči se nam razodeva Bog, ki je usmiljen, ki se sklanja k človeku in nam daje vedno novo priložnost.«

»Zato si želim, da bi vsak od nas vsaj malo začutil to vstopanje luči, ki preganja našo temo, da bi vsak začutil v globini svojega srca mir, ki ga svet ne more dati, da bi tako bilo manj nesoglasij in napetosti med nami, več pa konkretnih znamenj ljubezni in dobrote.«

»Hkrati pa lahko pomislimo in najdemo razloge za napake, ki so del življenja vsakega od nas. Če jih znamo prepoznati, so lahko velika priložnost za učenje in našo osebnostno rast.«

»Kot da pozabljamo, da je skupna želja ogromne večine ljudi na tem planetu živeti v miru in sožitju z drugimi.«

»Sofokles je dejal, da nas lahko ena sama beseda osvobodi vseh bremen in tegob življenja, to je ljubezen.«