»Knjiga ima še danes enako simbolno vrednost kot nekoč.«
»Ali jo kdo bere ali ne, je drugo vprašanje.«
»To je Borges prosil skoraj vsakogar: študente, novinarje, ki so ga prihajali intervjuvat, druge pisatelje.«
»Če jo kdo bere ali ne, je drugo vprašanje.«
»Knjiga ima še danes enako simbolno vrednost kot nekoč. Če jo kdo bere ali ne, je drugo vprašanje.«
»Če ne bereš iz užitka, nima smisla, da sploh bereš.«
»A solde pa ste že vi pobrali ven?«
»Cenimo svoj materni jezik. Bodimo prijazni z njim. Ne uporabljamo ga kar tako, vnemar. Ne blebetajmo. Govorimo malo, pa tisto globlje. Naučimo se spoštljivo molčati v svojem maternem jeziku. In potem bo tudi vsaka beseda veljala več.«
»Kolikor časa bo živela kot pogovorni jezik, ima prihodnost, pomembno pa je, da se ohranja tudi v pisani obliki.«
»V zadnjem obdobju ‒ predvsem roman Vse moje Amerike ‒ pa sploh, saj pišem o svojih prednikih, zato je veliko tudi prekmurščine.«
»Pripoved je duša pokrajine, jezik je njen melos. Iskanje doma je vračanje h govorici, v tem se skrivata nostalgija in melanholija. Jezika se ne da skriti niti zamolčati. Včasih so temu rekli avtentičnost.«
»Brisalci na avtu v presledkih drsijo po šipi.«
»Koliko je tudi moje življenje teh ljudi, ki prihajajo vame. Koliko njihovih vprašanj prebiva v meni?«
»Kakor bi moral skoznja znova in znova razumeti svojo bit, da lahko ubesedujem njihov čas življenja in smrti.«
»O, ta strah pred neznanim, da nenadoma ni več besed, ki bi jih bilo vredno izpisati, da je v meni samo še nekakšna gluha praznina, glasna daljava, ki ji ni videti konca.«
»Leposlovja Alexa La Gume ne moremo ustrezno oceniti, če ne poznamo fašističnega apartheida, ki so ga vsilili južnoafriški Afrikanarji.«
»Alex La Guma ponuja nov (črnski) pogled na 'nas' (belce).«
»Zgodba o zasebni posameznikovi usodi je alegorija konfliktnih razmer javne kulture in družbe tretjega sveta.«
»Kaj položi v tvojo zlato dlan pojoč jesenski list, / ali ti raztreseš pepel po očeh neba, / ali je tebi jabolko predalo svojo dišečo luč, / ali si se ti zarotil z valovi in izbral barvo oceana?«
»Ni pomembno, moji davni koraki te bodo / učili, ti peli / o bridkosti in elektriki tega nečistega, žarečega / časa, ki je imel / čekane hijen, atomske srajce in krila bliska, (…) ki so ga stoletja barvali z močjo krvi in trpljenja.«
»Tvoja dolžnost / je iz premoga in ognja, / umazati si / moraš roke / z zažganim oljem, /…/ ne da bi pozabil na svoje / ali na zemljo, / utrdi se, / po ostrih kamnih / hodi / in se vrni.«
»Medena sled je knjiga o žalosti, ni pa žalostna knjiga.«
»Ob pregledu svoje dotedanje poetike sem ugotovil, da bi se samo ponavljal.«
»V osnovi na jedrnat, igriv način pove marsikaj.«
»V novih pesmih se čuti eksistenčna refleksija, ki je prej ni bilo ali pa je bila prikrita.«
»Pozabljamo, da je jezik začetek in konec vsega narodnega, vsake narodnosti, tega, kar nas dela posebne in enkratne.«
»Samo jezik smo s seboj prinesli, izborili smo si ga, vse drugo se nam je navrglo.«
»Država edina mora poskrbeti za to, da je jezik deležen če ne večje, pa vsaj enakovredne obravnave in pozornosti, kakršne so deležna vsa druga področja, ki poleg jezika še tvorijo državnost.«
»Z jezikom smo ali nismo, z jezikom bomo ali ne bomo.«
»Da naj še naprej negujemo jezik in slovenstvo.«