»Če bi to knjigo prvič prebral pri osemnajstih letih, bi filmsko kuratorstvo sprejel kot svoje izbrano orodje političnega aktivizma.«

»Ta mali knjižni čudež je hkrati žalosten in smešen ter prežet z občutkom stoičnega čudenja ... podoben ni ničemur, kar je Louise Glück napisala doslej, hkrati pa je neizogiben in transcendenten.«

»Brighton je postal preveč žalosten ... vendar smo se vrnili, ko smo spoznali, da ne glede na to, kje živimo, svojo žalost odnesemo s seboj.«

»Zgroženi smo nad streljanjem v Pragi. Žalostni smo zaradi izgube toliko nedolžnih ljudi. Božič bi moral biti čas miru in mirnih srečanj, ne pa čas globoke žalosti.«

»Mene na žalost ne bo več tu, vendar Hagrid pa bo.«

»precej prepričana, da ljubezen na prvi pogled ne obstaja nikjer drugje kot v filmih. Toda nekega sneženega decembrskega dne skozi zarošeno avtobusno okno zagleda moškega, za katerega takoj ve, da je njena ljubezen. Njuna pogleda se srečata, sledi trenutek čiste čarovnije ... nato pa njen avtobus odpelje.«

»Država na žalost slepo sledi delodajalcem, hkrati pa tudi svoje naloge ne opravi v smislu osnovnih postopkov. Vmes so pa delavci, ki imajo nizke plače, slabe delovne pogoje in seveda gledajo oglase za Avstrijo.«

»Žalostno, skratka, drugih besed pa nimam.«

»Vse kar je svetovno dokazano, imamo dostopno za naše bolnike. Če se bo izkazalo za učinkovito, ga bomo imeli tudi mi v kratkem na voljo.«