Ključna beseda: knjiga

»Če je skodelica polna majhnih in zelo natančnih izrisanih likov, je to odraz tega, da je oseba, ki ji bereš, pronicljiva in da natanko ve, kaj hoče, ter skrbno načrtuje vsako potezo.«

»Večina ljudi neizbežnost smrti odriva daleč stran, mislijo si 'ah, ja, ta smrt, kje je še to, kaj je že to' in živijo brezskrbno tja v en dan. Potem pa pridejo bolezni, nesreče, smrtonosne epidemije ali se jim začne življenje iztekati in je tu hudič. Sta tu obup, bolečina. Tedaj začnejo nevrotično razmišljati, kako iz te groze najti pot ven, pot rešitve, kako najti ob obupu nekakšen mir, kako priti do pomirjujočega spoznanja, ki ustvari smrt sprejemljivo.«

»Lahko bi izbral tudi besedo, po kateri sprašujete, vendar - vsaj tako upam - tudi 'drugačni' ne kvari pomena, ker je svet, o katerem govori ta knjiga, izpolnjen z določili, ki označujejo nekaj, kar znotraj te svetnosti ne obstaja, malo verjetno obstaja ali pa je prignano do skrajnosti, na podlagi katere lahko potem govorimo o Prestopu, in če je v delu veliko govora o zlu, o njegovi totalni negaciji. Hkrati pa določilo na paradoksen način označuje nekaj, kar ni označljivo, in to je Boga ali Neskončno-nedoločeno. Lahko namreč označujemo Reči, ki so zunaj okrožja Določenega. Ter s tem pripisujemo Nedoločenemu 'poseben pomen', mu izkazujemo 'posebno čast' in skrušeno priznavamo, da ga ne moremo spodnesti z nobenim določilom. Da je neulovljivo, svobodno.«

»Drži, to so stvaritve iz tistih let. V knjigi je torej nekaj pesmi ali kako krajše prozno besedilo, nastalo v preteklosti. V Drugačni svet sem jih vključil, ker konceptualno ustrezajo njegovi vsebini. Knjiga je namreč koncipirana kot delo, v katerem je aktualnost časa konstruirana iz njegove - haha! - 'večnosti'. Kakšno od teh besedil je nastalo tudi v moji punkovski fazi, kakšno pozneje ali pri delu z Laibachom.«

»Poleg zanimive metaforike in izčiščenega sloga roman ponudi poglobljeni uvid v izjemno travmatično izkušnjo – pogosto je v mladinski književnosti tabu že smrt, za samomor pa velja to še bolj.«

»Moj mali vrt je velika knjiga. … Ima svoj ritem, tako kot mnoge najpomembnejše stvari v življenju.«

»Zanj je bilo to, da si človek sam pridela hrano, nekakšna moralna kategorija.«

»Kadar puli plevel na vrtu, ve, kaj je sreča.«

»Vrt je popoln krog, kot krvni obtok, ki pozeleni, ko pride do srca.«

»Izbrali smo 52 vaj, kot je tednov v letu, da lahko ljudje skozi leto preizkusijo različne metode in poti, kako priti do notranjega miru.«

»Redna vadba je, kot kažejo vse izkušnje in raziskave, res nujen pogoj za učinkovitost tovrstnih praks.«

»Poglavitni namen knjižice je pomagati bralcem pri vsakodnevnem soočanju s stresnimi okoliščinami, vendar priročnik lahko spremlja bralce tudi v lepih trenutkih radosti in miru, ki jih v današnjih časih kljub vsem izzivom ne smemo pozabiti.«

»Tvoje ime je Sofia, piccola sciava …! Klofuta je pekla na licu, po katerem so polzele solze.«

»… bil je človek zelo mirnega, pozitivnega značaja, človek brez velikih besed, ampak človek dejanj.«

»Ponoči je umrla babica. Ali mogoče včeraj, ne vemo točno. Mogoče zjutraj. Pogreb čez tri dni.«

»Kdor ubija, ima absoluten nadzor, kdor je ubit, se popolnoma podredi, takšen je zakon narave.«

»Nikoli več ne bova šla živet nazaj v vas. Domovala bova v gozdni votlini. Govorili bodo: 'Slabiča.' Ampak midva bova ostala to, kar sva.«

»Včeraj, na primer, so v obmorsko ordinacijo pripeljali dva morska konjička, ki so ju naplavljena na morski breg našli otroci iz sosednjega kampa.«

»Tistega jutra sem imela vizijo: nekje na severu Nemčije sva s Pesnikom nekemu konju prekinjala semenovode.«

»Španija je grda. To je težko reči, ampak taka je resnica.«

»Seveda so tudi izjeme. Pred kratkim zgrajena stolpnica Intempo je odvratna.«

»Francija je bila edina država, kjer je država prevzela vajeti in poskušala na neki način nadzirati proces.«

»Moč moramo položiti v roke mislecev – najeti je treba najboljše arhitekte, urbaniste, krajinske arhitekte in geografe; take multidisciplinarne ekipe so potrebne, če hočemo uspeti.«

»Španija kot celota je kaotična, ampak nekateri posamezniki so se sijajno izkazali.«

»Doma imamo eno prvih izdaj knjige Pot. Vedno me je navduševalo, kakšno filozofijo je imel Nejc: preprostost. Tudi sam sem na svoji športni poti doživel, kako pomembna je zares pot. Osredotočamo se na cilje, a cilj gre. Poti in cilji so za nas z drugačnimi zmožnostmi drugačni. Glavna dejavnost odseka za osebe z različnimi zmožnostmi je omogočati, da bodo dosegle svoj potencial. Če bodo želele doseči vrh, doživeti gore, jim bomo skušali to omogočiti.«

»Ko so mi povedali, kakšen je namen izida tega dnevnika, sem začutila Nejčevo poslanstvo, da pomaga ljudem s posebnimi potrebami, ki imajo radi gore. Nejc je bil vedno pripravljen pomagati ljudem, zato se mi je zdelo smiselno pristopiti temu projektu.«

»V čast mi je, da sem prispeval svoj delček v tej knjigi. Z veseljem sem to delal, ker sem vedel za koga. Nejc je name zelo pozitivno vplival, hvaležen sem mu za to, neverjetno dobro sva se ujela in potem zastrupila vse okrog sebe.«

»Če se ukvarjaš s kinologijo, ti lahko zmanjka časa za pse, so nas učili še stari mojstri.«

»Kinologija, ki si je izmislila pasme in z njimi služi, je stara komaj poldrugo stoletje. Učil sem se od nje, veliko mi je dala, vendar največ šele takrat, ko ji nisem več dovolil, da bi mi bila religija.«

»Hecno, moje kužke pa papež, vaš vrhovni šef, požegna na Petrovem trgu, nikoli še ni rekel, naj jih stran zbrcajo.«