Ključna beseda: gledališče

»Želeli smo, da se predstave nadaljujejo – vzporedno z zasedbo, ki nam omogoča, da spregovorimo in obesimo transparente. Predstave ne želimo ustaviti.«

»Zelo dolgo smo se trudili za to veliko sodelovanje. Ni bilo preprosto, a nekako nam je kljub okoliščinam zaradi covida-19 to uspelo.«

»V teh časih, ko nas je strah skoraj vsega, še posebej komunikacij in mešanja, se nam je zdelo pomembno narediti nekaj skupaj z različnimi kulturami in različnimi okolji.«

»ker je izhodišče roman, ki je izjemno močan, izjemno presunljiv, ki nam pripoveduje o tem, kako zelo težko je živeti v skladu z lastnimi vrednotami in življenjskimi nazori, še posebej pa je to malo težje, če si ženska«

»ta komunikacija med različnimi jeziki na način, da se ti fiktivni liki absolutno razumejo med sabo, četudi govorijo v različnih jezikih«

»To se mi zdi zelo ustrezno. Gre za neko baladno zgodbo, ki ima tudi elemente neke slovenske tragedije, kjer nenadoma ideologije in naši veliki zgodovinski spopadi, s katerimi se ukvarjamo in iz katerih nikakor ne moremo, dobijo človeške dimenzije«

»enakovrednejši odnos«

»Izrazito avtorski pristop k snovanju kostumskih skic in intenziven dialog v procesu nastajanja sleherne gledališke uprizoritve, od vsebine dramskega besedila do konceptualnih zasnov režijskih postavitev, sta odlikovala Cvetino tankočutno razumevanje gledališke oblačilne kulture.«

»Uresničevala jo je v bogatih kostumskih predstavah ali revnih kostumskih podmenah v 'revnem gledališču', ki jih je s fantazijskimi barvnimi kompozicijami in z odtenki v poigravanju svetlobe nadgrajevala s stilsko dorečenostjo v le njej lastnem gledališkem rokopisu.«

»Ustvarjala je kar najbolj živ gledališki prostor v odrskih podobah, v sozvočju z uprizoritveno-scenskim prostorom.«

»Ko zaslišimo njeno ime, se pred nami nariše slika, ki jo je sama vse življenje slikala za nas. Malokdo pa ve, kaj se skriva pod zunanjo podobo, ki jo je tako zelo pretkano stkala in jo tako skrbno varovala. Pod urejeno, skoraj uniformirano podobo, izčiščeno vsakršne odvečnosti, ki je žensko osvobodila, ji vrnila lahkotnost in spontanost, se namreč skriva deklica, ki je vse življenje hrepenela po ljubezni in se vse življenje, na vse načine, borila proti njej.«

»Če občinstvo, ki nas bodri v našem delu, šteje tri ljudi, je to bolje kot nobeden.«

»Tudi tri gledalke po dolgem zaprtju gledališča si zaslužijo, da doživijo gledališče v polnosti izvedbe predstave.«

»Gledališče je zame kot covid: virus, ki te hoče okužiti z emocijo.«

»Igrali bomo, kakor bomo lahko.«

»Ob prvi obletnici njegove smrti smo se odločili, da se mu poklonimo tako, da ta foaje, v katerem se je tudi sam rad zadrževal, poimenujemo po njem. Na ta način verjamemo, da bo vedno z nami.«

»Ko bomo lahko ponovno na premierah sedeli v njem in nazdravljali ter se družili, bo to znova gledališki foaje z mizami in stoli.«

»Dovolj je tega korona cirkusa – čas je za Cirkus Korona!«

»Naš dolgoročni cilj v okviru projekta Art Yard je ustvariti umetniško, socialno in digitalno platformo, ki bo nekakšen podporni sistem za soočanje z izzivi, ki jih prinaša (so)bivanje v 'novi realnosti.'«

»Krepimo telo in duha, oziroma, kot radi rečemo, dvigujemo energijo in moralo sebi in vsem, ki se nam pri tem pridružijo.«

»Mariborska Drama je že dolgo zaprta za javnost, a vseeno se predstave razvijajo, vseeno gradimo naprej naš program. In občinstvo, s katerim trenutno ne moremo ohranjati stika v živo, želimo spomniti, da smo tukaj in da bi radi delili z njim naše delo.«

»To je ideja, da bi bile predstave druga za drugo in bi tako oblikovale nek pregled leta ali najboljših ali najodmevnejših predstav, ki smo jih ustvarili.«

»Drama SNG Maribor s svojo izvirno gledališko produkcijo nenehno plemeniti slovenski kulturni prostor in premika meje mogočega – ne samo v uprizoritveni umetnosti, ampak tudi v družbi, bodisi z idejami, s kreativnostjo ali s svojim družbenim angažmajem.«

»Zelo težko. Ni floskula, ko pravijo, da brez gledalcev ni predstave.«

»Občinstva mora biti nujno več. Mi smo že vadili te predstave pred tako rekoč praznimi dvoranami, vzdrževali smo jih, kot smo rekli, na neki temperaturi, ampak to ni to.«

»Seveda si želimo, da bi se že ta teden za naslednji teden odloki spremenili in bi lahko imeli zasedenost gledališča takšno, kot smo jo lahko imeli jeseni pred zaprtjem gledališča. To pomeni na malem odru šest ljudi, na velikem odru pa, če odpremo tudi galerijo in stranske sedeže z ustrezno razdaljo, tja do 80 ljudi.«

»Ravno, ko zaključita študij in naredita prvi korak v poklicno življenje, se svet zapre. Zapre in zahteva fizično razdaljo. Gledališče in ples nujno potrebujeta prisotnost gledalca, zahtevata človekovo bližino. Prvič po odločitvi za študij umetnosti se znajdeta doma. V mestu, kjer sta skupaj odrasli.«

»Nisem režiserka, temveč avtorica koncepta in usmerjevalka.«

»Besedilo Simona Stephensa oziroma intepretacijo njegovega dela, ki jo je izvedel Andrew Scott, sem srečala, ko smo po prvi karanteni aprila lani iskali rešitve, kako nadaljevati naše delo, kakšne so naše opcije.«

»Obrazložitev je že del same uprizoritve, zato je to informans. S tem projektom preizkušam Platformo, kajti sicer nimam nobenih režiserskih ambicij, ostajam pri igralstvu.«