Ključna beseda: gledališče

»Ponuja očarljivo popotovanje skozi fragmente ljubezenskega diskurza štirih protagonistov.«

»Ta je nastal ob epidemiji, ko se je svet ustavil, a je prišel navdih.«

»Vitalnost in družbena odgovornost gledališča.«

»Repetitivnost: pričevanja se začenjajo z dokumentarnimi podatki o usodah beguncev.«

»S selektivnim izborom realnih predmetov, ki simbolizirajo usode posameznikov, ustvari pretresljivo instalacijo.«

»Zvok v uprizoritvah Gejm in Sedem dni evocira drugačnost in senzibilizira občinstvo.«

»Svojo odrsko eksistenco ves čas vodi skozi pronicljiv proces.«

»Vlogo opredeljuje neimenovana bolezen, ki v temelju zaznamuje življenje intelektualno razgledane in senzibilne ženske.«

»Hvala vsi, ki ste bili z mano na tem nenavadnem, drugačnem, včasih težkem, zelo bogatem in predvsem izjemno dragocenem popotovanju.«

»V nobenem trenutku ni didaktičen, ne moralizira in ne želi ugajati občinstvu.«

»Mi moramo biti med tistimi, ki verjamejo, da je svet mogoče spremeniti, ker sicer bi bilo naše delo brez smisla.«

»Med najraznovrstnejšimi teksti tuje in domače dramske tvornosti, ki se v svojem prizadevanju po čim drznejšem avantgardizmu često zapreda v meglo hermetične nedostopnosti, je našel Lojze Filipič z zanesljivo roko razgledanega poznavalca vrsto del, ki po svoji komunikativnosti privabljajo še vedno novo občinstvo v gledališče.«

»Otroci so najlažje tarče, odrasli pa zgolj nemi opazovalci. Kaj lahko naredimo? Kdo dejansko govori? Do kam vse skupaj gre? Informacija je postala nafta 21. stoletja, manipulacija resnica, svoboda suženjstvo.«

»Zadnji človek v vesolju se bo verjetno vrnil k njihovemu čaščenju po tem, ko se bodo grmade 'modernih' objektov sesedle same vase.«

»Mati Zemlja še vedno daje žito in rojeva potomce, človek na njej pa ima še vedno lahko srce, uresničuje ideje in mirno sobiva. Domišljija je brezmejna.«

»Kaj ostane od preteklosti? Zakaj določenih stvari nikoli v življenju ne naredimo? Obstajajo različne različice preteklosti. Različne zgodovine. Različne realnosti. Različna vesolja. Različni pomeni, posrkani v permanentni Nič.«

»Prejemnica letošnjega prstana je vrhunska dramska igralka, ki prihaja iz Danske, kjer se je šolala.«

»Tudi če se morda zdi, da so danes medjezikovni prehodi težji, da so sodobni standardi odrskega jezika strožji in od igralca zahtevajo veliko bolj natančno obvladovanje vseh jezikovnih registrov, pa je Jette Ostan Vejrup dokaz za to, da se igralčeva, igralkina substanca skriva onkraj jezikovnih ovir. Najdemo jo v enkratni in neponovljivi energiji telesa na odru.«

»Tako kot Fabrove risbe tudi njegova besedila odsevajo njegova intimna doživetja, njegove nenehno ponavljajoče se želje, ideje in obsesije. Večinoma so napisana ponoči, ko je vse tiho in nastopi samota, v samo njemu lastnem, izvirnem jeziku. Odpirajo vrata v svet, ki je poln domišljije in presenetljivih uvidov.«

»Mandić je igralec s tako širokim diapazonom, da lahko uprizori vsa ta mejna občutja, od norosti do humorja in strasti, že religiozne ljubezni, in to seveda prevajalcu delo olajša, ker so zapisi po eni strani izjemno poetični, po drugi strani pa so že kratki manifesti, pri katerih mora biti prevajalec zelo natančen in hoditi po tanki meji med čisto literaturo in besedilom, ki se bo uprizarjalo na odru.«

»Mandić je igralec s tako širokim diapazonom, da lahko uprizori vsa ta mejna občutja, od norosti do humorja in strasti, že religiozne ljubezni.«

»Najprej sem rekla, joj, ne vem, če si bom zapomnila toliko teksta.«

»Tekst je odličen, brezčasen. Vsaka umetnost, ki je dobra, je univerzalna in brezčasna.«

»Meni je bilo tako, kot da nisem toliko časa ne igrala, da nisem že toliko časa v pokoju. V bistvu sem čutila, kot da sem včeraj nehala igrati. Nič mi ni bilo težko, ni bilo nič novega.«

»Želel sem delati, da sem med ljudmi, prijatelji, ne da sem ves čas doma in sam vadim. Da delam predstavo s prijatelji, to pomeni polno življenje.«

»Ves čas sem jokala, ampak ko sem prišla na vaje, sem padla v drug svet. To me je rešilo.«

»Ta ljubezen med njima je tako življenjska, seveda se tudi prepirata. Če ni ljubezni, nisi živ.«

»Seveda ljubezen do svojega partnerja, pa tudi ljubezen do vsega, ne glede na politično usmeritev. Mene to ne zanima, pomembno je, da je človek dober.«

»Vedno je prisotna trema, to se ne spremeni, temu ne ubežiš. Če le ni prevelika, je prav dobro, da je je malo.«

»Ponovno odpiramo.«