Ključna beseda: družba

»Gre za neke vrste strategijo, kako ljudi, ki se sicer sami ne bi načrtno odločili za obisk kakšne ustanove za sodobno umetnost, zbližati s tovrstnimi umetniškimi stvaritvami in nemara vzbuditi zanimanje tudi za naprej.«

»Najbrž vsi umetniki upamo in stremimo za tem, da bi bila naša dela brezčasna.«

»Ideja, da je tvoje početje podvrženo nemili zapadlosti in da posledično s časom ne more več nagovarjati ljudi, lahko v ustvarjalcu vzbudi precejšen občutek omejenosti.«

»Gibam se v takšni družbi, da nimam teh težav. Imam somišljenike, tudi starejše kolege in sorodnike, tako da tistega značilnega stanja staranja niti ne občutim.«

»Kdo pa mi dopoveduje, da sem star? Mogoče atletika, mogoče šport, nogomet, ker žogebrcatires ne morem več.«

»Sam nisem nikoli čutil, da sem odvečen. Seveda upokojili so me, država me je upokojila, ker so predpisi taki.«

»Jaz še nimam stališča do tega. Dokler tako migam, bom doma.«

»Nekateri se bojijo smrti. Nekateri še ne mislimo na to. Slej ko prej je pa zakon narave tak. To bo prišlo, vendar … počakajmo.«

»Da so starejši breme, je kruto, posebej če jih človek gleda samo skozi prizmo denarja.«

»Starost naj ne bi bila ovira za nič, razen tisto, kar biološki zakoni zapovedujejo.«

»Tak ne morem naprej. Opravil sem z bojem.«

»Zaljubljen je vame.«

»Se mi zdi, da gre za isto stvar, ampak v drugi embalaži, ki pa je precej bolj sofisticirana.«

»Doro je, da se je razbila delitev na trde in mehke droge.«

»Lahko je oboje. Če temu sledi korak naprej, je to lahko dobro.«

»Moram biti. Optimističen sem v tem smislu, da je to, kar je tudi v manifestu, razlika med koncem 19. stoletja in danes v tem, da je bila takrat proslava padca blokad in začetka nečesa novega.«

»To vprašanje se mi je globoko vtisnilo v misli, premleval sem, kako bi lahko k temu prispeval Bitef, ne da bi zašel v smer naivnega optimizma.«

»Letošnje festivalsko geslo tako zveni optimistično, po naslovu pesmi Beti Đorđević Počnimo ljubav iz početka, in je hkrati poziv k temeljiti obnovitvi humanističnih vrednot, na katerih naj bi temeljila družba, skozi različne gledališke oblike.«

»Emmi in Ali le s tem, da sta skupaj, žalita celotno okolico. Emmi in Ali sta srečna, ko sta sama, toda strupeni okolici ne moreta ubežati. Zgodba se poigrava z žanrom melodrame, toda tisto, kar jo preveva, je tihi obup. Sreča ni zmeraj zabavna.«

»To je namreč tudi čas, v katerem se bo definiralo, ali bomo še naprej kopičili, uničevali in trošili stvari, naravo in soljudi ali se bomo začeli ukvarjati z ustvarjanjem in izumljanjem drugačnih odnosov do predmetov, narave in med ljudmi. Za to pa je potrebna svoboda in konkreten prostor, laboratorij ustvarjanja, preverjanja, tveganja.«

»Mladi levi ne želijo zavzemati stališča do zadane teme, želijo pa z izbranimi predstavami slediti aktualnemu v družbi.«

»Umetniki razgrinjajo različne plasti družbe, ki jo označuje pretirana potrošnja, po drugi strani pa je v njej prisotna 'očitna apatija do tragičnih neravnovesij'.«

»Ne bi me bilo.«

»Življenje ni to, kako živimo, ampak kako se spominjamo, kako o tem razmišljamo, pripovedujemo.«

»Zame je ta izkušnja več kot knjiga.«

»Interakcija mora ves čas potekati, da se lahko zgodijo lepe stvari, tudi solidarnost.«

»Gre za tipsko podajanje vlog, ki ga je primerjal z lutko.«

»Baal ob sebi ni imel veliko konstantnih ljudi, med bolj prisotnimi so bili le mama, glasbenik Ekart in ljudje v gostilni.«

»Potrebne veliko narcisoidnosti, da se lahko kot umetnik dvigneš nad družbo.«

»Kristusovska naloga popravljanja sveta se je med umetniki v zadnjem času močno radikalizirala.«