»Ne moremo kar tako iskati odgovornosti za nekaj, kar se nam dogaja. To počnejo Američani, to počne kapitalizem; pravzaprav obožujem, ko mi rečejo, da smo mi sami odgovorni in da je naša lastna krivda, da smo revni ali da nam ni uspelo v življenju, ne pa da je to zato, ker smo temnopolti ali ker smo iz manjšinske religije ali ker smo preprosto manjšina. Čeprav ženske niso manjšina – so polovica sveta. In načelo, da ženskam ne verjamemo, je grozljivo, patriarhalno načelo. Me lažemo, češ ženska se laže, da je bila posiljena. Ne! Lažejo posiljevalci, ne posiljeni.«
»Prvih 17 let sem preživela v Beogradu, naslednjih milijon pa v Sloveniji. Ne mislim, da je v Sloveniji manj šovinizma kot v Srbiji, morda je manj mačizma, šovinizma pa ne. Družbi se ne razlikujeta toliko, kot bi si morda želeli Slovenci.«
»Ko govorimo o teh stvareh, ne smemo pozabiti, da se še vedno bojimo iti ponoči ven. Zakaj? Ker se ves čas počutimo ogrožene. Naša življenja so bolj ogrožena prav zaradi tega občutka, da nas ves čas lahko nekdo napade. To so preverjena dejstva. Nasilja je zdaj še več med korono. V svetu je več femicidov, to je dejstvo.«
»Nisem na splošno proti migracijam, nasprotujem miselnosti, ki se je pri nas razvila, da je pobeg edini izhod. To se zdaj dogaja pri nas. Tudi v drugih državah. Ljudje enostavno odrežejo svojo državo in svojo družbo, ker menijo, da sta jim država in družba nekaj dolžni in da je bolj razvita kapitalistična država veliko boljša, kot je naša.«
»Želimo biti podpora akciji za oblikovanje omenjene koalicije; s podpisi velikega števila intelektualcev pod dokument lahko predstavljamo dodatni pritisk na poslance.«
»Pred leti, ko pa je bila smrt tako majhnih otrok res prikrita, ko otroci niso imeli svojega prostora niti na pokopališčih, ko starši niso smeli fotografirati in se posloviti od svojih otrok, ko so bile to zamolčane izgube družin – takrat je bil veliko težje.«
»Strah je votel / znotraj njega počiva nov strah / večji / strah je sram / in sram je strah / da si manj kot drugi / da si odveč // to je največji strah / največji sram //z roko v roki se sprehajata / strah in sram / oba votla oba velika / oba v službi režima // premagaš ju / ko spoznaš: // naj jih bo sram! / naj jih bo strah!«
»Testfilm #1 razsvetli občinstvo tako, da se analitično spopade z eksperimentalnim filmom in z oviro v njegovem golem obstoju, tj. z digitalnim medijem v njegovi sodobni inkarnaciji in tesnem odnosu s trgom, na katerem so svobodni le tisti, ki ga nadzorujejo.«
»Imam občutek, da so se prvotne zamisli tistih velikih žensk, ki so želele opozoriti, da je enakopraven položaj žensk v družbi naraven pojav, uresničile zgolj individualno, medtem ko celotna družba še zmeraj tipa v poltemi.«
»Nemški filozof in kulturni teoretik Peter Sloterdijk pravi, da je vsesplošno družbeno ozračje vse bolj pod vtisom 'neopuritanskega razpoloženja', vendar je hkrati očitna 'globoko segajoča pornifikacija komunikacije'.«