Ključna beseda: kariera

»Plesati sem začel pri treh letih.«

»Zgodilo pa se je tudi to, da sem dobival vedno večjo prepoznavnost in sem imel premalo časa še za druge stvari, zato sem se odločil, da se bom 100 % posvetil plesu.«

»Vsi smo ljudje, vsi imamo pomisleke in rekel bi, da mi je ravno ta nesigurnost in stres všeč, ker me spodbudi in spomni, da je to nekaj pomembnega.«

»To mi je uresničilo sanje, ki sem jih imel kot mali otrok, da bi lahko živel od plesa in delal na internacionalnem nivoju.«

»Zdi se mi, da ples govori o našem življenju.«

»Naj poslušajo vse okoli sebe, naj nikoli ne mislijo, da vedo dovolj, ker se vedno lahko naučiš nekaj novega.«

»Rad imam grozljivke, kajti če že igram manjšo vlogo, je bolje biti zlobnež in prestrašiti ljudi kot igrati nekoga na poštnem uradu, ki gre domov k ženi in otrokom. Občinstvo si te bolj zapomni.«

»Ne vem, ali Evropa razpada, ampak vesel sem, da sem na strani povezovanja - film je namreč vezivno tkivo med ljudmi.«

»Všeč mi je bila pozornost, zato sem postal igralec.«

»100 filmov je slabih, 50 jih lahko gledaš s kozarcem vina, 50 pa je dobrih.«

»Novinarji so Paula Morrisseyja spraševali o njegovem naslednjem projektu, Fankensteinu, in o tem, kdo ga bo igral. Iztegnil je prst kot Bog na Michelangelovi freski in pokazal name: gospod Kier. Ozračje v sobi se je v hipu spremenilo. In tako sem zaslovel: v enem samem hipu.«

»Igralci vedno rečemo, da ni problema, ko se potegujemo za vlogo, ne glede na to, kaj nas prosijo. Na konju naj odjezdim v nebo? Seveda, ni problema! Šele na snemanju se potem spomniš, kaj vse si obljubljal in da bi bila to lahko težava.«

»Bojan Adamič je pravzaprav glavni krivec, da sem se znašla v krogih popularne glasbe. Ne želim reči zabavne, ker je pravilno – popularne, ki se deli na džez, šanson in zabavno glasbo, ampak zabavno v pravem smislu, pop glasbo. Kot je znano, sem bila sama dotlej v čisto drugem filmu, barve, papirja, plakata, risanja.«

»Nič ni bolj pomembno kot sočutje do trpljenja sočloveka. Nič. Niti kariera, niti zdravje, niti znanje, še zlasti pa ne status.«

»Kli*c, kaj drugega še predvajajo?«

»No, torej gremo gledat film z Robinom Williamsom in mulcema iz Bostona.«

»Titanik je bil tako neverjetno uspešen, da je po mojem mnenju celo pomagal našemu filmu.«

»To, da se začnem s kontrabasom ukvarjati profesionalno, sem začutil po uspešno opravljenem sprejemnem preizkusu na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Takrat sem vedel, da bo kontrabas nekaj, s čimer se želim ukvarjati.«

»Z veseljem se odzovem na vsako povabilo in vedno je dober občutek biti del takšnega orkestra.«

»Všeč mi je njegova vloga v simfoničnem orkestru, saj kontrabas s svojimi nizkimi toni zagotavlja podlago in stabilnost, kar je v orkestru zelo pomembno.«

»Sam največji zagon in motivacijo dobim po uspešnih koncertih in po sodelovanju s kakšnim odličnim solistom ali dirigentom.«

»Ena od njegovih prednosti mislim, da je tudi vsestranskost, saj se uporablja v zelo različnih glasbenih zvrsteh.«

»Po zaključeni izobrazbi je zagotovo želja postati reden član enega od profesionalnih domačih ali tujih simfoničnih orkestrov.«

»Mi kontrabasisti ne nosimo ravno kontrabasa s seboj, ker je prevelik in pretežak. S seboj nosimo le lok (palica za strune).«

»Raste novo upanje, prihaja spomladi 2025.«

»Nikoli pa nisem mislila, da bom imela kaj s filmom, želela sem biti prevajalka.«

»S profesionalizacijo je upadel žar, ki je v začetku nadomeščal profesionalnost. Oziroma: profesionalizacija ni znala ohraniti žara.«

»V vodstvo so potem pozneje prihajali ljudje, ki niso vedeli, kako program nastaja. Mogoče so vedeli, kako izgleda program, ne pa tudi tega, kako ga narediti. To je velika napaka.«

»Želel je postaviti program in začel vabiti režiserje z akademije, da bi sodelovali z nami scenaristi. Takrat smo začeli bolj resno pisati scenarije.«

»Čutim odgovornost, da njegova glasba ne konča na smetišču, da je dostopna tistim, ki jo želijo uporabljati.«