Zdaj govori glasbenik

»Za kandidaturo za predsednika Republike Slovenije sem se odločil zato, ker sem velik domoljub in gojim neizmerno ljubezen do naše dih jemajoče države Slovenije. Že dolgo časa me boli to, da smo v državi tako razdeljeni, razklani, oziroma po domače povedano, skregani med sabo. Tako ne gre več naprej.«

»Za predsedniški položaj niso bistvene politične izkušnje, ampak da so najpomembnejši posameznikov temelj za vodenje države srčnost, čut za sočloveka, dobrota, visoka morala, spoštljivost, resnost, delavnost, pripadnost, pripravljenost se učiti od vseh, odločnost in sposobnost sprejemanja pravih odločitev skozi zdrav razum, visoko etiko in zdravo kmečka pamet.«

»Veseli me, da za predsedniški položaj zdaj kandidira veliko močnih žensk.«

»Ko se kot sodobni umetnik lotiš ljudskega materiala, se moraš najprej vprašati – zakaj...«

»Zadnji album sem delal deset let, in ko zadeva nastaja desetletje, se tudi odnos do tega, kar počneš, spreminja.«

»Album kot koncept se mi namreč ne zdi več tako aktualen, kot je bil v preteklosti: to je odšlo v hitre formate, v EP-je, v single, skratka v enote, ki jih sproti izdajaš in pozneje združiš v celoto.«

»Ne smejim se sam sebi in svojim začetkom. Ko poslušam svoje stvari, ki so stare 15 let, se mi ne zdijo tako slabe, čeprav sem jih naivno ustvarjal.«

»Dolgo so me zanimali elektronski instrumenti, pravim, da imajo 'ghost in the machine', ki naredi iz tvoje taktilnosti nekaj novega.«

»Zagotovo je to električni klavir Fender Rhodes, eno prvih glasbil, ki sem jih želel.«

»Dokončujem kratki animirani film, za katerega sem naredil glasbo, zvočne učinke in dialoge.«

»Redke bolezni so prezrte bolezni. So zgodbe globoke bolečine, žalosti in izgube ter so tudi zgodbe izjemne srčnosti, ljubezni in upanja. Dobrodelni koncert Viljem Julijan je namenjen podpori vsem malim borcem in njihovim družinam. Je mogočen glas ljubezni, sočutja in srčnosti.«

»Res mi jih je žal, saj so v marsičem rojeni v zlati kletki, ki jih je izolirala od resničnosti, tako da sem empatičen glede tega.«

»Upam, da nikoli ne bom dolgočasen. Če umetnik ne more več presenetiti ljudi, je to konec.«

»Glasba Klausa Schulzeja še nikoli ni bila tako aktualna, kot je zdaj.«

»Bi tudi vi živeli tako?«

»Če le lahko gledaš waterloojski sončni zahod, potem itak ne rabiš prijateljev.«

»Barbican sem seveda že 'poznal', saj se eden od nebotičnikov pojavi čisto na začetku videa za pesem Ghost Town The Specials.«

»Uslužbenec banke me je klical 30. januarja 2020 popoldne, naj se naslednje jutro zglasim v poslovalnici. Tam so mi povedali, da mi zapirajo osebni in poslovni račun. Na vprašanje, zakaj, so odgovorili, da gre za novo politiko banke, ki jo zahteva novi lastnik in po kateri ne smejo sodelovati z državljani Kube.«

»Kot mlad fant sem skupaj s Hanzijem Weissom iz Šentjanža dostavljal obleke, ki jih je napravil njegov oče.«

»S Koroško je Mitja Gobec, katerega rodovnik naj bi segal do kmečkega upornika Matije Gubca, slej ko prej povezan – še posebej z 'mrzlima' bratrancema.«

»Nekakšno čudno evforijo.«

»Počivaj v miru, Jamal Edwards, legenda zahodnega Londona.«

»Hvala za vse ... besede niso dovolj.«

»Pionirja britanske glasbe.«

»Ne morem verjeti, da te ni več. 31 let. Trenutno ne najdem besed.«

»Ko sem pogledal študij, sem videl, da tam učijo številni priznani in znani profesorji za kitaro in da bi bila to res dobra odločitev. In sem šel.«

»Na voljo ga je ogromno, če ga človek izkoristi, lahko veliko pridobi, sem pa imel tudi kolege, ki so prišli bolj žurirat kot študirat.«

»Sam opis je kar natančen. Zagotovo gre za raziskovanje zvoka.«

»Moja ugotovitev je, da mi je pomembneje sodelovati s pravimi ljudmi, kot pa način, kako se naše ideje realizirajo.«

»Če delaš soloalbum, je pač lažje.«