»Ko ljubimo, dajemo sebe transcendenci kot drugemu. Ko udejanjamo ljubezen, smo pristali v politiko ljubezni namesto sovraštva, politiko sprave z mrtvimi in pomiritve med živimi, politiko bivanjskega preobrata, se pustimo graditi gradnikom ljubezni, tako sebi, ko to dopustimo tudi drugim, izgrajujemo resnico, ki je resnica zame, ki je resnica moje samotranscendence oziroma sebetranscendence.«
»Naj težavo, s katero se sooča Bleščivka, poimenujemo neosnovan in pretiran strah pred tujim in nepoznanim, slabo vreme ali strašno pravljično bitje, rešitev zanjo ostaja ista: aktivno sodelovanje vseh, ne glede na prepričanja, s katerimi merijo svet.«
»Prav napredek, ki so ga s svojimi dejanji spodbujali tudi oni, pa nam danes omogoča, da se v času enega samega življenja lahko dotaknemo vseh sedmih, čarobnih, privlačnih in magičnih, najvišjih točk našega planeta.«
»Ko sem se lotil avtobiografije, sem bil v boljšem položaju, ker sem vedel, da se knjigo da napisati, kajti ko sem jo pisal prvič, nisem bil prepričan. Po drugi strani pa sem bil v slabšem položaju, ker sem moral napisati celo knjigo, ne samo polovice.«
»Gre za večplastno motiviko z vrhuncem v zagonetnem prizoru, ki poveže dve življenji. Je pa zgodba tudi potovanje v čas neke vasi, ki živi po pradavnih zakonih in običajih. Avtor tankočutno opisuje ruralni svet in njegove, tudi jezikovne posebnosti.«
»Knjiga je po mnenju strokovne komisije posebna v vseh pogledih: ker nas nagovarja v dveh smereh, z 'zgodbama' dveh sicer ločenih, a še kako povezanih svetov, ker ilustratorsko objektivna dejstva pretvori v subjektivno doživljanje in ker poveže znanost s humorjem.«