Omemba: Uroš Smolej

»Moj Matiček je drugačen od preostalih in je absolutno nekdo, ki ni preračunljiv, je skromen in iskren, brez razloga, da ne bi imel rad svojega gospodarja, in ljubi svojo Nežko, s katero se bo poročil.«

»Z baronom! – Al je kaj boljši kakor jaz? – Vzemi mu denarje, žlahto, ime, potegni mu dol to prazno odejo in postavi ga tja, kakor je človek sam na sebi, tak ne bo vreden, da bi on meni služil.«

»Za Ta veseli dan ali Matiček se ženi v MGL-u odločili tudi zaradi 270. obletnice Linhartovega rojstva.«

»Raziskovati, kako zlagani smo v resnici, pogledati, ali so odrasli lahko bolj otročji kot otroci, prikazati, kako nihče ne prevzema odgovornosti za stvari, ki jih izreče, nihče se ne opraviči.«

»Sanj nikakor ne smemo ukiniti. Če bi jih ukinili, ne bi bilo več nobenih začetkov in nobenih možnosti, da bi ugledali pokrajine, ki so onkraj stvarnega, a so tako resnične, da brez njih ne bi zaznali prav ničesar niti realnosti.«

»Protagonist radijske groteske je stari profesor, specialist za robotiko, ki se je vse življenje ukvarjal samo z eno stvarjo - z izdelavo robotov.«

»Mlada sentimentalna protagonistka Isabelle verjame, da malo provincialno mesto preganjajo duhovi in se odloči, da bo raziskala ta nadnaravni pojav.«

»Kljub slovesu meteorološkega poletja pa se še vedno nadaljuje kriminalistična serija Inšpektor Gaber.«

»V igri se srečata deklica Ivana in vesoljček: za oba je srečanje nenavadno in zanimivo, saj prihajata iz popolnoma drugačnih okolij.«

»Kakšno čudno naključje! Kako je to čudno in kako je to čisto mogoče.«

»Saša je napisala rahločutno in navdihujočo zgodbo, ki prav gotovo ni namenjena le otroškim ušesom, ampak si želim, da bi ponudila iztočnico za razmislek o sočutju, ljubečnosti, pogumu tudi pri odraslem poslušalcu.«

»Tako se dandanes z vso odgovornostjo in veseljem lotevam tovrstnih snemanj. Verjamem, da se bo našel mladi poslušalec, na katerega bo zgodba, junaki, glasba, naši glasovi, svet, ki ga uprizarjamo, lahko ravno tako vplival nanj in ga ne pustil ravnodušnega.«

»Jovanovićeve pesmi so kot rezime življenja, zapitek in črta pod obračunom, kot samo na videz preprosto sporočilo.«

»Upanje umre predzadnje.«

»Včasih si samo navadna ovca, ki protestira, ker so jo že prevečkrat ostrigli.«

»Koliko koncev tedna sem se dolgočasil z dripci, ki mi ni bilo zanje? Koliko let sem prespal? Kaj ostane, ko pod vse to povlečem črto in naredim končni račun?«

»Igralci na odru pojejo v živo.«

»Študij igre je bil zelo zabaven.«

»Režiser se ni želel držati klasične verzije izvirnega muzikala, ampak je 'vse postavil na glavo'.«