»Spremembe sem spoznala, ko sem videla, da se težje zberem, sem v svojem svetu, da sem imela občutke anksioznosti in panike. Tega nisem znala povedati drugim in sem se počutila nemočna, kot da nimam nadzora nad svojim življenjem.«
»Že pred desetletjem smo v večji študiji ugotavljali, da je bilo štiri odstotke mladostnikov v samomorilni stiski. Danes smo pri petih odstotkih.«
»Mi zelo malo vemo o pogostosti duševnih težav v zgodovini. Pogostost duševnih motenj merimo šele 20, 25 let. Nič pa recimo ne vemo o tem, kako hude so bile stiske ob koncu 2. svetovne vojne.«
»Imamo premalo kliničnih psihologov, to je dejstvo. Res pa je, da lahko pomagamo na različne načine, tudi vsak od nas, drug drugemu: prijazno poslušanje je lahko nekaj, kar pomaga in zdravi, rešuje velike stiske v našem življenju.«
»Naš odnos je tisti, ki rešuje življenja. Občutek, da smo z nekom povezani in da s svojimi težavami ne obremenjujemo drugega, to je nekaj, kar daje željo po življenju.«
»Za otroke in mladostnike je izjemno pomembno, da se v družinah in šolah ustvarja podporno, varno okolje, kjer bodo lahko spregovorili o stiskah.«
»V zadnjem letu sem zagotovo pri sebi opazil strah, nismo vedeli, kaj se bo zgodilo, kako bo potekal vsak dan.«
»Ne vem, ali ne razumejo naših težav ali jih nočejo slišati, a na njih se ne odzovejo resno.«
»Prostor, torej okolje, hrana, vse zunanje, stvarne zadeve niso toliko pomembne, kot je pomemben odnos.«
»Večina stisk izvira iz odnosov – pri tem ne gre zgolj za odnos starša ali drugega pomembnega odraslega neposredno do otroka, ampak tudi za preostale pomembne odnose v otrokovem življenju.«
»Kako se počutiš?«
»Tudi če gremo iz evropske ravni nazaj na našo, slovensko, nacionalno raven, vidimo, da je tudi v našem parlamentu težko priti do enotnosti.«
»Prav je, da vsak poslanec zastopa svoje politično mišljenje, a hkrati je prav, da se tudi zaveda, da je še vedno državljan Slovenije ...«
»Morali bi preseči te strankarske in ideološke razlike in se pač povezati.«
»Ker če so že med seboj razdeljeni v teh primerih, jih ne bo nihče resno jemal pri drugih stvareh.«
»Morali bi strankarske interese pustiti malo zadaj in v prvo linijo postaviti interese Slovenije, ker če se primerjamo s Hrvaško, njihovi poslanci vedno stopijo skupaj, ko je boj za lastno državo ključnega pomena.«
»Čeprav je jasno, da so evropski poslanci, ki zastopajo Slovenijo, že doma člani različnih strank, v evropskem parlamentu pa člani še drugih različnih strank ... bi morda morali bolj upoštevati tudi to, kaj si želimo državljani Slovenije, kaj bi bilo dobro za Slovenijo na splošno in se manj ozirati na omejitve, ki jih postavlja stranka.«
»Po njegovem mnenju slovenski evropski poslanci premalo sodelujejo, saj 'ni nekega dialoga, ni neke komunikacije med njimi, da bi postali neki enotni odgovor na Evropsko unijo.'«
»Za nacionalne interese in slovensko politiko je prostor tu (v Sloveniji, op. a.), za evropsko pa v evropskem parlamentu.«
»Ni problem njihova plača, ampak kaj mi ljudje od njih za to plačo dobimo.«
»V poslančevi morali mora biti zavest, da to (koruptivnost, op. a.) ni pošteno, da ima sam dovolj veliko plačo, in če to delo opravlja častno, se strinjam s tem, da imajo take plače.«
»Meni se sama višina plače, sploh če jo primerjamo s plačami drugih funkcionarjev v Evropski uniji, ne zdi pretirano visoka.«
»S tem ko imajo visoke plače, se mi zdi, da se korupcijska tveganja zmanjšajo, čeprav se jim ne moremo povsem izogniti, ker so očitno vseeno podkupnine veliko višje od njihovih plač.«
»Se strinja s tem, da so plače vseh poslancev enako visoke, čeprav tudi ona poudari, da se standard življenja od države do držav razlikuje.«
»Tega mi nismo izkoristili, kar je pač škoda.«
»Dejstvo pa je, da je to zelo odvisno od posamezne občine, saj so nekatere zelo uspešne pri črpanju evropskih sredstev, za druge pa kot da to ne obstaja.«
»Jaz osebno se lahko pohvalim, da prihajam iz občine, ki je druga najuspešnejša občina v Sloveniji pri črpanju evropskih sredstev. Svojo občino lahko pohvalim, medtem ko države ne morem.«
»bi sama izrazila zelo veliko hvaležnost, da je Evropska unija pripravljena subvencionirati in pomagati pri mnogih projektih, pri katerih sem tudi sama sodelovala.«
»prevečkrat pride do nekaterih nepotrebnih oziroma nenujnih projektov, ki se zgodijo samo zato, da se ta evropska sredstva črpajo, in se na račun tega ne porabijo za bolj nujne projekte.«
»na koncu vseeno počrpamo ta sredstva ... Slovenija na začetku črpa zelo počasi, potem pa lovi zadnje roke. In potem samo da počrpamo ta sredstva, nekaj naredimo, čeprav bi se jih mogoče dalo bolj smiselno izkoristiti.«