Zdaj govori psihiatrinja

»Gre za mlado motnjo, kar pomeni, da se šele v zadnjem času strokovnjaki bolj poglobljeno ukvarjamo z njenimi značilnostmi.«

»Kadar jim starši skušajo omejiti čas na zaslonih, lahko opažamo depresiven pomik razpoloženja.«

»Gre za mlado motnjo, kar pomeni, da se šele v zadnjem času strokovnjaki bolj poglobljeno ukvarjamo z njenimi značilnostmi.«

»Kadar jim starši skušajo omejiti čas na zaslonih, lahko opažamo depresiven pomik razpoloženja.«

»Gre za mlado motnjo, kar pomeni, da se šele v zadnjem času strokovnjaki bolj poglobljeno ukvarjamo z njenimi značilnostmi in se postopoma razvijajo programi pomoči.«

»Kadar jim starši skušajo omejiti čas na zaslonih, lahko opažamo depresiven pomik razpoloženja, razdražljivost in tesnobnost.«

»Vemo, da je zdravljenje kakršnekoli odvisnosti dolgotrajen proces.«

»V celem razvitem svetu imamo pandemijo stresnih, anksioznih in depresivnih motenj.«

»Če gledamo daljše časovno obdobje, recimo 10, 15 let, dejansko zaznavamo 90-odstotno povečanje, vendar sami ti podatki sami ne povedo nič, če jih ne osvetlimo tudi z drugimi.«

»To ne pomeni, da so to ljudje, ki trajno jemljejo antidepresive.«

»Torej, če mi rečemo, da je 8 odstotkov ljudi v enem letu dobilo vsaj en recept, se lahko vprašamo, koliko jih je dobilo recimo samo en recept za ureditev spanja.«

»Na vprašanje, ali smo sredi tihe pandemije depresije, je odgovorila, da smo že 20 let, ampak da smo to mogoče šele zdaj opazili.«

»V depresijo lahko spravite kogarkoli, samo različne pritiske mu je treba ponuditi in dovolj časa morajo trajati.«

»Večinoma ljudje še vedno iščejo pomoč pri izbranem splošnem zdravniku, seveda če ga imajo, in ta jih lahko napoti na delavnice za obvladovanje depresije, anksioznosti in stresa.«

»To ni plačljivo, to krije zdravstvena zavarovalnica in je del preventivnih programov.«

»Seveda imajo na trgu ta trenutek na voljo tudi na trgu psihoterapevte – mi nismo zamenjava drug za drugega.«

»Da mi je mar za nekoga, lahko izrazim tudi z napačnimi besedami, ampak moja neverbalna komunikacija, moj izraz, zven mojih besed, je tisto, kar lahko reši življenje.«

»Najhujša je samostigma, ko se človek zaradi svojih duševnih težav počuti manjvrednega, težave zanika in pozno išče pomoč.«

»Človek bo vedel, pri komu išče pomoč, in kakšne kompetence ta človek poseduje, se pravi, bo lahko prilagodil svoja pričakovanja.«

»Simptomatika je široka, lahko se tudi razlikuje med fanti in dekleti, zato je pomembna timska obravnava.«

»Prve težave so lahko zaostanek na govornem področju, zmanjšana socialna komunikacija in gestikuliranje, velikokrat pa imajo ti otroci tudi pridružena telesna obolenja.«

»Njegove razmere ga obremenjujejo in počuti se osamljenega. To je obremenjujoče, a mislim, da ni hudo depresiven.«

»Da mi je mar za nekoga, lahko izrazim tudi z napačnimi besedami, ampak moja neverbalna komunikacija, moj izraz, zven mojih besed, je tisto, kar lahko reši življenje.«

»Najhujša je samostigma, ko se človek zaradi svojih duševnih težav počuti manjvrednega, težave zanika in pozno išče pomoč.«

»Prej ko človek poišče pomoč, lažje je duševna težava obvladljiva.«

»Že pred 30 leti so se nevladne organizacije zavzemale za to, da se storitve ponudijo tam, kjer ljudje živijo, ne pa v oddaljenih bolnišnicah in zavodih.«

»Mi zelo malo vemo o pogostosti duševnih težav v zgodovini. Pogostost duševnih motenj merimo šele 20, 25 let. Nič pa recimo ne vemo o tem, kako hude so bile stiske ob koncu 2. svetovne vojne.«

»Imamo premalo kliničnih psihologov, to je dejstvo. Res pa je, da lahko pomagamo na različne načine, tudi vsak od nas, drug drugemu: prijazno poslušanje je lahko nekaj, kar pomaga in zdravi, rešuje velike stiske v našem življenju.«

»Človek, ki žaluje, je običajno dolgo časa globoko žalosten, ampak ohranja stik z drugimi, išče pomoč in funkcionira v vsakdanjem življenju.«

»Trpljenje, ki ga občuti, je tako hudo, da si ga, kot pravi ameriški pisatelj in esejist William Styron, zdravi ljudje v vsakdanjem življenju sploh ne zmorejo niti predstavljati.«