Omemba: Grega

»Tudi če gremo iz evropske ravni nazaj na našo, slovensko, nacionalno raven, vidimo, da je tudi v našem parlamentu težko priti do enotnosti.«

»Prav je, da vsak poslanec zastopa svoje politično mišljenje, a hkrati je prav, da se tudi zaveda, da je še vedno državljan Slovenije ...«

»Morali bi preseči te strankarske in ideološke razlike in se pač povezati.«

»Ker če so že med seboj razdeljeni v teh primerih, jih ne bo nihče resno jemal pri drugih stvareh.«

»Morali bi strankarske interese pustiti malo zadaj in v prvo linijo postaviti interese Slovenije, ker če se primerjamo s Hrvaško, njihovi poslanci vedno stopijo skupaj, ko je boj za lastno državo ključnega pomena.«

»Čeprav je jasno, da so evropski poslanci, ki zastopajo Slovenijo, že doma člani različnih strank, v evropskem parlamentu pa člani še drugih različnih strank ... bi morda morali bolj upoštevati tudi to, kaj si želimo državljani Slovenije, kaj bi bilo dobro za Slovenijo na splošno in se manj ozirati na omejitve, ki jih postavlja stranka.«

»Po njegovem mnenju slovenski evropski poslanci premalo sodelujejo, saj 'ni nekega dialoga, ni neke komunikacije med njimi, da bi postali neki enotni odgovor na Evropsko unijo.'«

»Za nacionalne interese in slovensko politiko je prostor tu (v Sloveniji, op. a.), za evropsko pa v evropskem parlamentu.«

»Ni problem njihova plača, ampak kaj mi ljudje od njih za to plačo dobimo.«

»V poslančevi morali mora biti zavest, da to (koruptivnost, op. a.) ni pošteno, da ima sam dovolj veliko plačo, in če to delo opravlja častno, se strinjam s tem, da imajo take plače.«

»Meni se sama višina plače, sploh če jo primerjamo s plačami drugih funkcionarjev v Evropski uniji, ne zdi pretirano visoka.«

»S tem ko imajo visoke plače, se mi zdi, da se korupcijska tveganja zmanjšajo, čeprav se jim ne moremo povsem izogniti, ker so očitno vseeno podkupnine veliko višje od njihovih plač.«

»Se strinja s tem, da so plače vseh poslancev enako visoke, čeprav tudi ona poudari, da se standard življenja od države do držav razlikuje.«

»Po drugi strani sem prepričan, da bi, če bi imeli enotno vojsko, to tudi močno oklestilo stroške, ki jih dajemo za vojsko. Prav tako bi pa lahko Evropska unija delovala na svetovnem zemljevidu kot močna velesila z močno vojsko.«

»Mislim sicer, da bi bila zanimiva protiutež Natu, ampak glede na to, kako različni so bili v zadnjih letih pogledi na varnostno politiko v Evropi, mislim, da ta ideja v bližnji prihodnosti dejansko še ni izvedljiva.«

»Če bi bila evropska vojska namenjena mednarodni pomoči pri naravnih katastrofah, je vsekakor dobrodošla, če pa bo to spet neka stvar, v katero se bo metalo denar in ne bo imela nobenega učinka, pa je nesmiselno, da se sploh ustanavlja.«

»Osebno se mi zdi pametnejša rešitev, da bi sredstva preusmerili v Slovensko vojsko, saj, kot smo izvedeli iz medijev, je veliko vojakov nezadovoljnih tako s plačo kot z razmerami, pa tudi z opremo, ki je zastarela.«

»Bojim se, da bi bilo z morebitno evropsko vojsko podobno.«

»Prej je treba poskrbeti za financiranje nacionalnih vojsk kot pa ustanavljati neke nove evropske vojske.«

»Skupna evropska politika slovenskemu kmetijstvu pomaga predvsem pri razvoju in pri ozaveščanju da je lokalno pridelana prehrana zelo pomembna.«

»Evropska kmetijska politika ni dobra, pravi 21-letni Grega iz projekta Grem volit! evropske poslance, ki je prepričan, da je treba sredstva in finance usmeriti v ekološko, in ne 'farmarsko' kmetijstvo.«

»Več kot pol proračuna Evropske unije gre za različne kmetijske subvencije, podpore za področje kmetijstva in zdi se mi, da ta sredstva niso dobro izkoriščena, da ne gredo v pravo smer.«

»Očitno je v interesu Evropske unije, da bi v prihodnosti imeli razvito farmarsko kmetijstvo, industrijsko kmetijstvo, kmetijstvo z nizkimi stroški in veliko proizvodnjo. Sam pa mislim, da to ni prava politika.«

»Ampak – recimo v primerjavi z ZDA – mislim, da na tem področju Evropska unija vseeno zna dovolj dobro loviti ravnovesje.«

»Res je, da je na bolj turističnih točkah varnost poostrena, kar se mi zdi ustrezno, tudi če bi sam raje videl, da je ne bi bilo. Zdi se mi, da terorizma pač ni mogoče popolnoma odpraviti.«

»Samo z nekimi peticijami in mednarodnimi dogovori se ne naredi dovolj, potrebna so konkretna dejanja, ki jih ljudje občutijo in ob katerih se počutijo veliko bolj varne.«

»Jaz se v Evropi počutim zaenkrat popolnoma varnega. Res je, da se v določenih velikih mestih pojavljajo teroristični napadi in teroristične grožnje, ampak za zdaj se počutim popolnoma varnega, potujem po Evropi brez kakšnih koli strahov, sploh po Sloveniji.«

»Žal se terorizem zelo hitro poveže z migracijami, z migranti … Obstajajo pa tudi ekoteroristi in druge oblike.«

»Se mi pa zdi, da je ta pozornost nekako senzacionalna, da povzroči veliko skrbi, mogoče celo več kot nekatere stvari, ki so statistično bolj verjetne in bolj ogrožajo življenja ljudi kot pa terorizem.«

»Vsak posameznik ima pravico do zasebnosti in zgolj v imenu preprečevanja terorizma in organiziranega kriminala se tej zasebnosti ne smemo odreči.«