»Smo pisatelji, uredniki, novinarji, agenti in drugi strokovnjaki v založniškem svetu. Verjamemo v moč besed. Radi bi pripomogli k obratu zgodovine v smer pravičnosti in poštenosti. Zato pravimo: nebinarne osebe so nebinarne, transženske so ženske, transmoški so moški, pravice transspolnih so človekove pravice. Zaimki so pomembni. Vi ste pomembni. Ljubljeni ste.«
»Ko se je v debato vključila J. K., je vdahnila veliko legitimnosti stališčem, ki so se prej zdela obrobna. To mnenje je postalo sprejemljivo, ker ljudje J. K. pač poznajo po Harryju Potterju. Včasih moraš zastaviti svoje ime in reči: Ne strinjam se s tem, kar se dogaja.«
»Pisma ničesar ne popravijo, vendar pokažejo solidarnost in pripomorejo k večji ozaveščenosti o določeni temi. V tem primeru je tema transfobija v založniškem diskurzu in skupnosti.«
»Človek se sprašuje, kakšna se bo kritikom Rowlingove zaradi njenih stališč do transvprašanj zdela knjiga, katere nauk se zdi, da je: nikoli ne zaupajte moškemu v obleki.«
»To je dolgoletna in nekoliko upehana figura, ki je odgovorna za demonizacijo majhne skupine ljudi, ki preprosto upajo, da bodo lahko dostojno živeli svoje življenje.«
»Nova knjiga J. K. Rowling govori o 'transvestitskem serijskem morilcu', medtem pa se je v resničnem svetu število transljudi, umrlih v Braziliji, v zadnjem letu povečalo za 70 %, mlade transženske pustijo zgoreti v avtomobilih, moške, ki nas ubijejo (zaradi transosebnosti) pa pomilostijo in pošljejo domov.«
»Sile neliberalizma postajajo vse močnejše po vsem svetu in imajo močnega zaveznika v Donaldu Trumpu, ki predstavlja resnično grožnjo demokraciji.«
»Toda odpor ne bi smel zakrkniti v svojo lastno vrsto dogme ali prisile ‒ kar desničarski demagogi že izkoriščajo. Demokratično vključevanje, ki ga želimo, bomo dosegli le, če bomo govorili proti nestrpnemu ozračju, ki se je zavleklo na vse strani.«
»Načini premaganja slabih idej so izpostavljanje, razprava in prepričevanje, ne pa poskusi njihovega utišanja ali želja po njihovem izginotju. /.../ Zavračamo napačno izbiro med pravičnostjo in svobodo, ki ne moreta obstajati druga brez druge.«
»Na neki točki sem o zgodbi začela razmišljati kot o nečem, kar pripada mojima mlajšima otrokoma, saj sem jima jo prebirala ob večerih, ko sta bila majhna. To je bil zame zelo lep družinski spomin.«
»Mislim, da The Ickabog dobro funkcionira kot feljton, ker sem ga podzavestno oblikovala kot knjigo, ki se jo bere na glas. Primerna je za otroke med sedmim in devetim letom, ki hočejo brati sami.«