Ključna beseda: slovenska kultura

»Ema Kugler pri svojem delu prevaja svoje notranje podobe in ne sledi trenutnim likovnim in umetniškim smernicam, praviloma jih prehiteva ter presega okvir časa in prostora, v katerem deluje.«

»Je najizrazitejši predstavnik ekspresionističnega kreativnega habitusa, prežetega s severnjaškim nadihom, ki ga dopolnjuje s specifično osebno in lokalno izkušnjo, z mojstrskim obvladovanjem metierja in slikarsko strastjo, vse to pa v svojih delih zaokroži v dovršeno celoto.«

»Tržaški pisatelj Dušan Jelinčič se v romanu Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca dotika vprašanja preživetja slovenskega človeka sredi skrajnega nasilja, ki ga je udejanjila fašistična genocidna politika.«

»Drago Ivanuša je eden najdejavnejših slovenskih skladateljev gledališke in filmske glasbe.«

»Umetniška moč Alexandra Gadjieva ni samo v njegovi izpiljeni klavirski tehniki, saj vsak pianist, ki poseže v vrh Chopinovega Varšavskega tekmovanja, obvlada ta nesporni parameter.«

»Akademsko izvrstno izšolani slikar in hkrati samoniklo elementarni ustvarjalec je z vsem svojim delom življenjsko zavezan rodni gorički pokrajini.«

»Filmski jezik je na podlagi jasne, čeprav na mikroravni kompleksne dramaturške strukture do potankosti premišljen na verbalni, vizualni in zvočni ravni.«

»Z vsemi naštetimi projekti avtorji zelo jasno izkazujejo svoj poglobljeni analitični pristop ter s premišljenimi rešitvami oblikovan arhitekturni nagovor, s poudarkom na afiniteti in izčiščenosti detajla.«

»O delu Emi Kugler«

»Naši predniki so naselili kulturnozgodovinsko bogato pokrajino, kar je zelo vplivalo na naše materialno in duhovno oblikovanje.«

»Ključne zasluge za nastanek in oblikovanje slovenskega političnega programa leta 1848 imajo Korošci.«

»Samoslovenstvo je prepričanje, da sta slovenski narod in Slovenija samostojen subjekt z neodtujljivo pravico do suverenosti.«

»Slovenska politika je po osamosvojitvi postala bolj ali manj jugoslovanska.«

»Slovenska politika je izgubila svojo slovenskost in postala jugoslovanska.«

»Zgodba Trigrada človeško usodo in naravo postavlja drugo ob drugo, igra se z njuno neizbežno povezanostjo in ob tem preizprašuje sodobna vprašanja nadvlade denarnih interesov nad naravo in tradicijo.«

»Pri seriji je predvsem več časa za raziskovanje različnih vidikov zgodbe in psihologije likov – ampak to te lahko hitro zavede na stranpoti, ki so same zase ravno tako zanimive, nimajo pa zares stika z osnovno premiso.«

»Trigrad je na neki način zelo slovenski, kaže nas z našo temno platjo vred.«

»Ves čas se sicer zaletavamo ob splošne pojme, ki nam jih servira družba in do katerih se opredeljujemo.«

»Igralec nisi takrat, ko si nadeneš kostum in zdrdraš besedilo – igralec mora imeti prostor, da v dani situaciji spreminja, nadgrajuje in inovira.«

»Nastajati morajo ambiciozni projekti, ne pa samo skupki prizorov, v katerih se ljudje pogovarjajo za mizo.«

»Idealno bi bilo, če bi Televizija Slovenija lahko v neki srednjeročni prihodnosti v glavni gledalski sezoni – od sredine septembra do začetka junija – enkrat tedensko predvajala vsaj eno epizodo izvirne slovenske nadaljevanke.«

»Meni je tukaj zabavno, ker se igramo zunaj in notri, učimo se slovenščino. Naučil sem se nekaj novih besed: žaba, lonček.«

»Rada sem v društvu, ker mi je lepo in je vedno dobro vzdušje. Od letošnjega leta imamo na srednji šoli slovenski jezik, pred tem sem obiskovala že dodatni pouk tukaj v društvu.«

»V Bazovici je bila zmeraj zelo dejavna mladinska skupina, to so bili najstniki, študentje, ki so pa nato postali starši. Pa smo rekli, da bomo te otroke zdaj poskusili privabiti v Bazovico, tako da bodo tukaj začutili svoj dom, tako kot so ga oni.«

»Takšnih robotov je res veliko, kar pa smo mi drugačnega naredili, je, da smo ji dali mehkejše vsebine, da smo ji zgradili identiteto in značaj ter ji dali tudi ime, žensko ime. Da niso vsi roboti fantje, je naša dekle, je Eva.«

»Vsi inženirji so šli skozi predmete umetne inteligence tja od konca 80. let prejšnjega stoletja naprej, druge države tega nimajo. V Sloveniji imamo tudi deset zelo močnih laboratorijev, kar je glede na velikost države veliko, tam, kjer šepamo, je industrija.«

»Vsakič, ko odprete Facebook ali Twitter, je to umetna inteligenca, vsakič, ko se prijavite na telefon, ta pa vam prepozna obraz, je to umetna inteligenca, vsakič, ko odprete spletno stran in se vam zraven prikaže reklama – ta ni tam naključno, nekdo jo pošilja prav vam.«

»Glede umetne inteligence se pojavlja tudi veliko strahu, saj najprej pomislimo na znanstvenofantastične filme, a kljub temu jo uporabljamo v našem vsakdanjem življenju. Pomislite samo na medicino, na aplikacije za navigacijo v prometu. Povsod je. Za nas zakonodajalce pa je pomembno, da razumemo, kaj želimo početi z umetno inteligenco in kako naj državljani Evropske unije z njo živimo. Ključno je, da sprejmemo zakonodajo, ki bo imela v središču človeka in ne algoritem.«

»Letos smo se odločili za projekte, ki obravnavajo trajnost, in avtorje, ki se ukvarjajo z vprašanji podnebnih sprememb, zavržene hrane in onesnaževanja okolja.«

»Ta umetniška dela se ukvarjajo z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji, umetniki pa prek njih nakazujejo, v kaj vse bi se naša prihodnost lahko razvila, zato je bolje, da se na to bodisi pripravimo bodisi preprečimo, da se to ne zgodi. Velik poudarek je na idejah in te ideje naj ne bi spodbujale samo gospodarstva, temveč ves realni sektor, tudi družbene inovacije, da ozavestijo današnji čas in nanj primerno odgovorijo.«