Ključna beseda: slovenska kultura

»Vsi inženirji so šli skozi predmete umetne inteligence tja od konca 80. let prejšnjega stoletja naprej, druge države tega nimajo. V Sloveniji imamo tudi deset zelo močnih laboratorijev, kar je glede na velikost države veliko, tam, kjer šepamo, je industrija.«

»Vsakič, ko odprete Facebook ali Twitter, je to umetna inteligenca, vsakič, ko se prijavite na telefon, ta pa vam prepozna obraz, je to umetna inteligenca, vsakič, ko odprete spletno stran in se vam zraven prikaže reklama – ta ni tam naključno, nekdo jo pošilja prav vam.«

»Glede umetne inteligence se pojavlja tudi veliko strahu, saj najprej pomislimo na znanstvenofantastične filme, a kljub temu jo uporabljamo v našem vsakdanjem življenju. Pomislite samo na medicino, na aplikacije za navigacijo v prometu. Povsod je. Za nas zakonodajalce pa je pomembno, da razumemo, kaj želimo početi z umetno inteligenco in kako naj državljani Evropske unije z njo živimo. Ključno je, da sprejmemo zakonodajo, ki bo imela v središču človeka in ne algoritem.«

»Letos smo se odločili za projekte, ki obravnavajo trajnost, in avtorje, ki se ukvarjajo z vprašanji podnebnih sprememb, zavržene hrane in onesnaževanja okolja.«

»Ta umetniška dela se ukvarjajo z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji, umetniki pa prek njih nakazujejo, v kaj vse bi se naša prihodnost lahko razvila, zato je bolje, da se na to bodisi pripravimo bodisi preprečimo, da se to ne zgodi. Velik poudarek je na idejah in te ideje naj ne bi spodbujale samo gospodarstva, temveč ves realni sektor, tudi družbene inovacije, da ozavestijo današnji čas in nanj primerno odgovorijo.«

»Zamisel o slovenski kapeli bi težko povezal z enim samim človekom, če že, bi najprej pomislil na dr. Cirila Žebota.«

»Slovenci so povabili slovenske umetnike k sodelovanju. Odzval se je Frank Gorše, Slovenec, ki je živel v New Yorku.«

»To je v bistvu spomenik slovenski kulturi, zaznamovanje 1200-letnice krščanstva. To je velik spomenik slovenstvu v Ameriki.«

»Udeleženci so bili Slovenci in maša je bila v slovenščini. Zaradi vsega tega sem bil zelo ponosen.«

»Pri komponiranju obvezno dam čustva na prvo mesto. V Deklici z vžigalicami sem združila realni in nadrealistični svet. Glede glasbil pa znana klasična in indijska budistična glasbila. To deluje kot urejena svoboda in hkrati improvizacijski red.«

»Mir je tam, kjer je sočutje.«

»Ta indijska zgodba je hkrati tudi res poseben avtorski vstop v Andersenovo pravljico, ki ga naredi Tina Mauko.«

»Vsekakor je primerna za vse starosti. Jaz si predstavljam to delo podobno kot Mali princ, ki je, kot vemo, knjiga, ki jo lahko bere tako otrok kot odrasel človek, in ne glede na starost se lahko veliko naučimo iz nje.«

»Želim si, da bi predstava nagovorila mlade. Ker se mi zdi, da se utapljamo v razmerah, ki niso najobetavnejše za prihodnost.«

»O, Cankar, če bi bil Danec, če bi bil Norvežan ali Holandec ali Finec, bi že zdavnaj zate slišal cel svet.«

»Trideset, šestintrideset ali štirideset knjig si napisal, celo malo knjižnico, pa vse remekdela, globoka in polna tihe lepote.«

»Piko na i«

»Tvoja zadnja, tvoja vojna knjiga Podobe iz sanj je kot niz biserov, kot solze, izjokane iz najglobljega srca in pretvorjene v prečiste, prekrasne kristale.«

»Trdina je res hudič! Paziti bo treba nanj ter mu pristriči peruti!«

»Trdina nikdar ni vedel, kaj se spodobi, a kaj ne; njega mora urednik bolj nego vsacega drugega kontrolirati, pa brisati, kar ne gre.«

»Trubar za Slovence naredil to, kar je Luter naredil za Nemce.«

»Človek je svobodno bitje in vsi ljudje so enako vredni in enako pomembni in to je treba poudariti tudi v današnji družbi.«

»Da cenimo eden drugega, je izjemnega pomena. Seveda z odgovornostjo do sebe in do drugih, tudi do narave oziroma, kot bi rekli v krščanski terminologiji, do celotnega stvarstva.«

»Po zaslugi Cankarjevega leta 2018 smo se že v 2. letniku precej ukvarjali s Cankarjem.«

»Da so obvezna dela 4, me ni motilo, imajo sicer veliko idej in oseb, a vseeno niso zelo dolga dela.«

»Cankarjev bič je pri tem oster, neizprosen do vseh, ki se na primer v imenu kapitalističnega pridobitništva okoriščajo na račun socialne nepravičnosti.«

»Cankar je resda izhajal iz domačih razmer, ampak njegove drame preraščajo čas, v katerem so nastale, in postajajo univerzalne za vse čase.«

»Cankar je pač prepričljiv in vedno se lahko v povezavi z njim o nečem pogovarjamo.«

»Cankar se v bistvu z obstojem dveh moral ne strinja. Priznava eno samo moralo in to je imperativ vesti.«

»Julija je dejansko postala velik predmet slovenske literarne zgodovine.«