Ključna beseda: slikarstvo

»Dekle še ni razkrilo skrivnosti svoje identitete, ampak nam jo je uspelo malo bolje spoznati.«

»Če se to zgodi, je moja knjiga odslužila svoje!«

»Ko je ta plemeniti umetnik umrl, se je zdelo, kot da bi z njim umrlo tudi slikarstvo, in ko je zatisnil oči, je oslepela tudi ta lepa umetnost.«

»Rafael svoje umetnosti ni dobil od narave, pač pa z dolgim študijem.«

»Rafaela, kot piše Vasari, 'pokopali z vsemi častmi, kar se za tako plemenitega duha gotovo spodobi, na zadnjo pot pa so ga pospremili vsi umetniki, med katerimi ni bilo moža, ki se mu zaradi bolečine ne bi orosilo oko'.«

»Slikanje je avantura. Nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo in kako se bo končalo.«

»Biti slikar je naporno.«

»Ne zato, ker bi mu zmanjkalo inovativnosti, temveč preprosto nikoli ni bil v povprečju.«

»Mogoče je prav zato tudi raztrgal Prešernovo nagrado, ko jo je dobil.«

»To je moja zadnja slika. Tukaj sem nehal slikati, čopiče opral, odložil in moja slikarska zgodba je končana.«

»Tukaj sem rdečo knjigo odložil in se od tega poslovil, ker je bilo zlagano.«

»Vidiš, ni me poslušal, ampak ga pa razumem.«

»kot zaključen, poseben prostor slikarjeve imaginacije, skozi katerega ustvari samosvoj likovni jezik z notranjo logiko«

»Glazure, transparentni akril, nanos, vse skupaj je odraz nekega časa, neka intima, v kateri je mogoče videti zgodbo.«

»Ravno v teh norih časih na začetku 21. stoletja, v časih grandioznosti, vseh teh velikih besed, velikih slik, vsega tega bleščanja, tega kiča, vsega tega manipulativnega mehanizma celotne družbe liberalnega kapitalizma, v resnici pozabljamo, kdo sploh smo, kaj nas osmišlja, od kod prihajamo in seveda posledično tudi kam gremo.«

»Veliko izkušenj in intuicija – v tem je skrivnost.«

»Slikam samo na črna platna, ker lahko prepoznam tople barve – oranžno, rdečo, svetlo zeleno ... Slikam le takrat, ko je svetlo in sončno, ker lahko vidim sence. Ko je temno in sivo, jih ne.«

»Potem ju povežem – majhen kvadrat ob majhen kvadrat.«

»Z dotikom prstov začutim olajšanje, lahko prepoznam, ali gre za drevo ali sonce.«

»Letos bom dopolnil 77 let, tako da 33. razstava ne zveni slabo.«

»Povsem narativno, kot bi inscenirali, doživljali različne stopnje, različne trenutke apokalipse...«

»Kaj se dogaja z odnosom subjekt – objekt oziroma ali se subjekt umika iz prvega plana slikarstva...«

»To je bil čustven poudarek do konca njegovega življenja.«

»Sliko vračam ob 70. rojstnem dnevu, ki ga žal ni doživel. Predajam jo Narodni galeriji, ki jo zelo spoštujem.«

»Zdi se mi, da ta slika, kolikor je skromna, izraža vse njegove temeljne prvine, le da na slikarski način. Preplet črne in bele je ves čas navzoč, od začetka njegovega ustvarjanja do konca.«

»Pri njem mi je bilo najbolj všeč, da je delal grafike z vso predanostjo in kako je užival v sami procesualnosti.«

»Živel je za grafiko in šolo. Ne poznam enega študenta, ki ga ne bi imel rad.«

»Skoraj vedno delam ob glasbi, ki pa jo skrbno izberem. Le v zaključnem procesu nastajanja slike glasbo izklopim.«

»Sam pa ob posameznih delih natanko vem, katero glasbo sem poslušal ob slikanju.«

»Z Johannssonovo glasbo me je seznanil eden mojih študentov, je seveda temačna in globoko čustvena in pristoji mojemu slikarskemu razmišljanju.«