Ključna beseda: slikarstvo

»Da je umetnost pogosto vizionarska, nam tokrat pove že sam naslov razstave Stanja / States.«

»Stanja, ki jih preživljamo letos na globalni ravni, niso prav daleč od teme, ki si jo je slikar zadal v omenjenem ciklu.«

»Veseli nas, da lahko ponudimo stalen dostop do vseh Segersovih del iz naše zbirke. Odslej si je fantastične pokrajine tega vizionarskega umetnika mogoče ogledovati v zelo visoki ločljivosti.«

»Nekatera se nanašajo na citate arhaičnih civilizacij in na humanistična, skoraj platonistična sporočila, ki so razvidna že v naslovih.«

»Marrocco se pri refleksiji pogosto nasloni na okoljsko filozofijo, antropologijo, matematiko, zvezdoslovje, šamanizem, astrologijo, alkimijo ali magijo.«

»Kljub konceptualističnim in postmodernističnim prvinam se nam prikazuje kot klasik in spreten obrtnik, kot čuteč individuum in estet, ki prisluškuje kozmičnemu stvarstvu, se mu čudi in dopušča, da zasije skozi barvit, optimističen izraz.«

»V čas brez razdalj. Poskus pobega pred spreminjanjem, staranjem, razkrajanjem ... pred smrtjo pa je vseeno neuspešen.«

»Razstavljati je začel leta 1975, pozneje pa njegove slike uvrščajo v diskurs o 'postmedijskem slikarstvu'.«

»Dekle še ni razkrilo skrivnosti svoje identitete, ampak nam jo je uspelo malo bolje spoznati.«

»Če se to zgodi, je moja knjiga odslužila svoje!«

»Ko je ta plemeniti umetnik umrl, se je zdelo, kot da bi z njim umrlo tudi slikarstvo, in ko je zatisnil oči, je oslepela tudi ta lepa umetnost.«

»Rafael svoje umetnosti ni dobil od narave, pač pa z dolgim študijem.«

»Rafaela, kot piše Vasari, 'pokopali z vsemi častmi, kar se za tako plemenitega duha gotovo spodobi, na zadnjo pot pa so ga pospremili vsi umetniki, med katerimi ni bilo moža, ki se mu zaradi bolečine ne bi orosilo oko'.«

»Slikanje je avantura. Nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo in kako se bo končalo.«

»Biti slikar je naporno.«

»Ne zato, ker bi mu zmanjkalo inovativnosti, temveč preprosto nikoli ni bil v povprečju.«

»Mogoče je prav zato tudi raztrgal Prešernovo nagrado, ko jo je dobil.«

»To je moja zadnja slika. Tukaj sem nehal slikati, čopiče opral, odložil in moja slikarska zgodba je končana.«

»Tukaj sem rdečo knjigo odložil in se od tega poslovil, ker je bilo zlagano.«

»Vidiš, ni me poslušal, ampak ga pa razumem.«

»kot zaključen, poseben prostor slikarjeve imaginacije, skozi katerega ustvari samosvoj likovni jezik z notranjo logiko«

»Glazure, transparentni akril, nanos, vse skupaj je odraz nekega časa, neka intima, v kateri je mogoče videti zgodbo.«

»Ravno v teh norih časih na začetku 21. stoletja, v časih grandioznosti, vseh teh velikih besed, velikih slik, vsega tega bleščanja, tega kiča, vsega tega manipulativnega mehanizma celotne družbe liberalnega kapitalizma, v resnici pozabljamo, kdo sploh smo, kaj nas osmišlja, od kod prihajamo in seveda posledično tudi kam gremo.«

»Veliko izkušenj in intuicija – v tem je skrivnost.«

»Slikam samo na črna platna, ker lahko prepoznam tople barve – oranžno, rdečo, svetlo zeleno ... Slikam le takrat, ko je svetlo in sončno, ker lahko vidim sence. Ko je temno in sivo, jih ne.«

»Potem ju povežem – majhen kvadrat ob majhen kvadrat.«

»Z dotikom prstov začutim olajšanje, lahko prepoznam, ali gre za drevo ali sonce.«

»Letos bom dopolnil 77 let, tako da 33. razstava ne zveni slabo.«

»Povsem narativno, kot bi inscenirali, doživljali različne stopnje, različne trenutke apokalipse...«

»Kaj se dogaja z odnosom subjekt – objekt oziroma ali se subjekt umika iz prvega plana slikarstva...«