Ključna beseda: razstava

»Maria Lassnig se tako v risbi kot z njo pozicionira kakor neodvisna umetnica, ki se želi vpisati v moški kanon in v njem tudi pričakuje mesto zase, s tem da subjektivni izhodiščni položaj med risanjem in samo dejavnost risanja kot procesa iskanja podobe uporablja refleksivno, kompozicijsko in prostorsko produktivno.«

»Avtorica v zadnjem desetletju govori o načeti harmoniji današnjega časa.«

»S pomočjo teh gledalca nagovarja tudi na kritično vrednotenje pojavov našega časa, na razbiranje uničujočih sledi in spopadanje z ogroženostjo preživetja.«

»Razstavljena dela sintetizirajo avtoričino likovno poetiko in zgovorno prikazujejo premišljen in nenehen razvoj, stilne transformacije, ki pa z manjšimi odkloni ostajajo v polju reduciranja predmetnosti.«

»Antoni Tàpies je eden od najbolj znanih španskih umetnikov po drugi svetovni vojni, je umetnik preprostih podob in oblik, ki se ponavljajo v njegovem celotnem ustvarjanju, in mojster eksperimentiranja z materiali.«

»Manglarjeve zgodbe v stisnjenih formatih so okna v svet negotovosti, tesnobe in neodobravanj, s katerimi se spopadajo Kubanci.«

»Z očmi dokumentarista pri likovnem ustvarjanju izpostavlja in kritično obravnava kubansko ekonomsko, socialno in politično krizo, ki se odraža v valovih izseljevanja.«

»Intenzivnost vsakodnevnega dogajanja in vseprisotnega strahu pa spretno blaži s simbolnimi fantazijskimi elementi, ki gledalcu omogočajo, da v milejši obliki doživlja močna negativna čustva ujetih figur.«

»Auvers je umetnik izbral prav zaradi Gacheta, ki je bil tudi znanec številnih umetnikov in se v prostem času tudi sam ukvarjal s slikanjem in grafiko.«

»Vincent van Gogh je upal, da mu bo sprememba lokacije koristila, zlasti zato, ker je razmeroma blizu Pariza, kjer je živel njegov brat Theo.«

»Vincent van Gogh je storil samomor pri svojih 37 letih.«

»To je značilnost njene trajne kampanje za mir. Gre za participacijo, torej za nekaj, kar ni zmagovanje.«

»Yoko Ono ima edinstven način združevanja ljudi in razmišljanja o pomembnih vprašanjih.«

»Sama govori o tem, kako sta prehajala med svojimi polji ustvarjanja – od avantgarde iz New Yorka in Japonske, ki jo je poznala ona, do rokenrola, ki je bil v njegovi domeni. Drug drugega sta navdihovala ter zelo pozitivno in plodovito prispevala k življenju drug drugega.«

»Zgodba poljske bolnišnice Feldspital 808 je izjemno zanimiva. Začne se že na začetku prve svetovne vojne na srbskem bojišču in se z italijansko vojno napovedjo preseli v zaledje doberdobskega bojišča na Kras.«

»Če bi nam to uspelo, bi dobili res izjemen objekt na Krasu.«

»Zgodba poljske bolnišnice Feldspital 808 je izjemno zanimiva. Začne se že na začetku prve svetovne vojne na srbskem bojišču in se z italijansko vojno napovedjo preseli v zaledje doberdobskega bojišča na Kras. Najprej je bila postavljena v Škrbini na Krasu, nato se preseli v Štanjel in nato v Kosovelje, kjer je praktično večino leta 1917, vse do preboja pri Kobaridu, ko se preseli nato v Italijo.«

»Spremljanje opusa Stojana Graufa je kot hoja z roko-v-roki z naravo.«

»Notranja emocija se v naravi razplamti v ekspresivno slikarsko gesto, ko se skozi njo mešajo občutki ob dojemanju zunanjega okolja, po katerem se najraje giblje.«

»Sobivanje človeka in umetnika kot naravnega bitja v okolju je eliksir, s katerim napaja umetniški vzgib.«

»Poseganje v naravo je minimalno, skoraj platonsko v pazljivosti do obstoječega, četudi človeško ustvarjenega, a kljub vsemu vključenega v življenjski cikel nastajanja in propadanja.«

»Vmes pa je medij, ki se zaveda, kako prostran in edinstven je prostor, ki nas zaznamuje: vseobsegajoč in lasten, od najmanjšega dela atoma do širnega vesolja, oseben in družben, naraven in umetniški, a samo eden in edini.«

»Umetnikovi slikarski začetki se gibljejo predvsem v poigravanju z barvnimi kompozicijami na reliefno obdelanih površinah.«

»V njih se sprehaja skozi stilizirano pokrajino, komponirano z geometrijsko zastavljenimi barvnimi liki, v katerih so ujeti pasovi s svojo barvno svetlobo.«

»Njegova zgodnja dela razkrivajo slikarja, na katerega je imela njegova domača koroška pokrajina še vedno močan nostalgični vpliv.«

»Kot bi čutila, da lahko odloži svoje orodje, s katerim jih je varovala, da niso več potrebne črte, s katerimi jim je vedno ustvarila krhek, a močan oklep pred našim pretiranim vdorom v njihovo intimo, zdaj so tukaj, kot bi odgrnili zaveso, kot bi odstranili zunanje stene, zdaj so prišle na dan vse barve, na dan so prišle oblike, ki so bile vedno dovolj skrite, ni več strahu, ni več jutri, na katerega mora ženska misliti vsak dan in vsako uro, premišljati vsako svojo besedo in korak, zdaj je tukaj vse, pred nami, intenzivnost včerajšnje varovane intime in osebnosti je nadomestila preprosta, a močna dejanska podoba.«

»Čustvo je mogoče prepoznati, točno vemo: šlo je za materinski odnos do njenih žensk in podob. A ni odrasla Mina Fina, odrasle so njene ženske, svet je še trši, svet je še bolj nevaren, a njene ženske so zdaj polnoletne, zato jih je spustila pred naše oči, drugače močne, drugače osvobojene, nič jim ne more več naš pogled, ne moremo jih prizadeti, ne moremo si jih vzeti. In zato je ta razstava prelom v času, v prostoru, v govorici avtorice, čutimo moč, čutimo svobodo – pa čeprav nam čas nadeva več okovov in čeprav je prihodnost morda strašljiva. In prav to nam sporoča avtorica: svoboda je, ko veš. Zdaj vemo. Takoj ko stopimo v galerijo, vemo. In vemo še nekaj: da smo dobrodošli. Da je vse ok. Nenadoma smo varni mi, ker nas varujejo one.«

»Sezona 2023/24 se je začela zelo uspešno.«

»Že januar 2024 s koprodukcijo Fausta je pokazal, da gledalci in obiskovalci polnijo naše dvorane z neverjetno energijo in vehemenco.«

»repi ne počivajo«