»Tudi to, da je okoli leta 1974 prenehala z razstavljanjem slikarskih del, je bila verjetno posledica reakcij slovenske kritike na njeno slikarsko delo. Nesprejemljivo se je zdelo, da nekdo ali še bolj neka umetnica, v kontekstu visokega modernizma, goji perfekcionizem slikarskega metjeja. Mislim, da je vidik avtocenzure kot posledice različnih okoliščin vplival na to, da ni naredila tega zanjo drznega koraka.«
»ki zvesto in ponosno ohranjajo tradicijo (...) Naše aktivnosti so pomembno prispevale k oblikovanju kulturne politike in promociji kulture v našem mestu. Skupaj z Mestno občino Maribor smo organizirali številne dogodke, festivale in projekte, ki so pritegnili pozornost tako domače kot mednarodne javnosti«
»KUD Študent še vedno ohranja in neguje željo po kulturnem udejstvovanju mladih, ki jih vsako leto oktobra z avdicijami vabi v svoje vrste. Članstvo v eni izmed sekcij je bilo in še vedno ostaja zelo dobra odskočna deska za nadaljnje življenje, tako v kulturi kot drugod. Ne samo da ponuja obilo kulturnih dogodkov, je tudi kakovostna oblika preživljanja prostega časa, ki ponuja nenehno glasbeno ter plesno izobraževanje in poustvarjanje«
»Razbija utvaro 'iskrenosti' zgrajenih predstav in spodbuja gledalce k razmišljanju o vplivu politike in medijev na naše dojemanje družbene resničnosti ter o tem, kako lahko ta percepcija vpliva na naše družbeno in politično delovanje.«
»kot pedagoginja ne pozna primera, ki bi vključil laično občinstvo v muzejsko dejavnost v tako velikem obsegu, saj so ljubiteljice zgodovine pod sicer njenim budnim očesom in usmerjanjem pripravile razstavo od izbora teme in študija literature do priprave eksponatov za razstavo in končne postavitve.«
»Znotraj tega se vzpostavlja skupnost več generacij, ki jih razstava združuje. Pomembna se mi zdi skupna pomoč, sodelovanje, kolektivno delo, ki vodi do vzpostavljanja tudi neke strokovne skupnosti.«
»V Mariboru je Dev zapustil izrazit pečat, saj je, velikokrat v sodelovanju s sošolcem Jaroslavom Černigojem, v 30. in 40. letih 20. stoletja moderniziral mestno podobo ter z izčiščenimi formami vpeljal v mesto svetovljanski duh. Žal je njegov ustvarjalni opus najširši javnosti premalo znan.«
»Equrna je videti kot odložišče ali skladišče, kamor je nekdo izpraznil vsebino svoje kleti ali podstrešja, pa vse skupaj še malo zlepil, razbil in morda ponovno zlepil.«
»To počnem zavestno, z namenom, da bi zgradil še kompleksnejši sistem – stremim k izgradnji metasistema, v katerem je neskončno informacij, ki jih mora nato gledalec sam razbirati. Soočiti se mora z objektom, ki ga potem prepozna ali pa ne prepozna.«
»S spominskimi kovanci zaznamujemo pomembne obletnice in dogodke širšega mednarodnega pomena oziroma večjega pomena za Republiko Slovenijo. Lahko bi rekli, da so spominski kovanci nekakšni 'miniaturni spomeniki', ki pa se od običajnih spomenikov razlikujejo po tem, da so lahko dostopni.«
»Kovanci spadajo med najbolj obstojne in znane simbole civilizacij. Pomembni so, ker se iz njih učimo o zgodovini, v njih pa zapisujemo tudi sporočila, ki bodo ostala za prihodnost.«
»Iskanje ideje za likovno rešitev se vedno začne s pregledom in poglobljenim raziskovanjem zgodovine in vsebine obravnavane tematike, je nekakšno iskanje miselnega odnosa do ideje. Sledijo preizpraševanja, navzkrižno izločanje, nazadnje likovni preizkusi. Ker je površina kovanca razmeroma majhna, je pri udejanjanju končne podobe pomembno prilagoditi tudi vizualno ergonomijo.«
»Ta navidezna likovna enostavnost je bila bolj ali manj zavestno izpeljana iz načel klasične antike in zavedanja lastnega telesa, in jo je treba razumeti v njenem odnosu do večjega sistema ali strukture. Enostavnost sama po sebi sicer ni pomenila nujno umanjkanja sporočilnosti. Ravno nasprotno, predstavljala je okvir, ki je idejo motiva močno poudaril.«
»To je bila takrat nedvomno novost in sprememba v izrazju. To je neki pečat, ki je prestal preizkus časa in se skozi leta slogovno obdržal pri vseh poznejših slovenskih izdajah priložnostnih kovancev.«