»Tokrat člani in članice v Galeriji na prostem razstavljajo s pomočjo medija, ki je napovedal socializacijo umetnosti in vsestransko vizualno pluralnost. V simbolnem smislu je to lok od svetlobe k svetlobi.«
»Lahko ugotovimo, da si prizadevajo skozi njim lastni aktivizem ter družbeno kritičnost narediti svet razumljivejši in boljši. Ne zmanjka jim poguma, niti tedaj, ko so njihova dela izpostavljena verbalnemu nasilju in celo fizičnim napadom. Zgodovinska dejstva so že zdavnaj dokazala, da morajo biti umetniki in umetnice nedotakljivi. Ne le, da si zaslužijo občudovanje, prisluhnimo jim in poskušajmo razumeti njihovo sporočilo.«
»Meta Šolar dokazuje, da medijsko čisto slikarstvo ni izgubilo svoje privlačnosti, da ohranja piedestalno mesto v množici na različne načine procesiranih podob in da je v 'klasičnem' neke vrste nadčasovnost.«
»Raziskovala pa bo raznolikost del, ki jih je ustvaril, od Poslednje sodbe do katedrale sv. Petra, pa tudi to, na kakšne načine je v poznem življenju razvijal umetniško prakso.«
»S tem, ne samo, da se dotakne našega sobivanja in sodelovanja, ampak poudari enako razmerje tudi s strojem, ko skozi ustvarjalni proces pokaže, da je tudi ta komunikacija boljša z manj podatki, saj več podatkov prinaša več možnih šumov, ki jih moramo nato popravljati v izogib medosebnim nesporazumom in strojnim napakam.«
»Na slovenskih tleh je v času druge svetovne vojne padlo 720 zavezniških letal, slovenski partizani pa so rešili več kot 800 zavezniških letalcev in vojnih ujetnikov. Razstava govori o junaških zgodbah malih ljudi, ki so pomagali zavezniškim letalcem v težkih trenutkih druge svetovne vojne.«
»V okviru sodelovanja želimo obiskovalcem, še posebej mlajšim generacijam, ponuditi celovit spomin na vse dele naše polpretekle zgodovine, ki so na različne načine tlakovali pot slovenskemu narodu do lastne države.«
»Cilj razstave je mlajšemu občinstvu s pomočjo fotografij približati občutke in čustva, starejšega pa spomniti na ta neki lepši in srečnejši čas. No, zdaj ... Kateri čas je to?! Vse je v očeh opazovalca. Za nekoga so to osemdeseta, za nekoga je to čas do pojava mobilnih telefonov, družbenih omrežij, epidemij, velikih grdih vojn ... Zame, kot avtorja te razstave, je to čas od polovice osemdesetih do konca teh.«
»Predvsem se počutim privilegirano, ker je Dragan Teodorović - Zeko, krasen človek in fotografski mag, svojo razstavo in monografijo poimenoval po mojih verzih. To so bili neki lepši in srečnejši časi.«
»Bolje rečeno, Zeko fotografira ljudi, ki so pomembnejši od samih izvajalcev, ki se nesebično dajejo, brez rezerve, ki z interakcijo ustvarjajo koncerte za veličastne dogodke, dvourne pravljice, v katerih se začasno pozablja surova realnost, ki nas obkroža.«
»Odločitev za razstavo, osredinjeno na risbe, je prišla ob ugotovitvi, kakšno tehtnost ima ta del njenega opusa, saj prikazuje umetnico najvišje celovitosti in aktualnosti. To bo odlična uvodna predstavitev umetnice v tem delu sveta, ki je tako blizu njenemu rodnemu kraju.«
»Dela Marie Lassnig so izjemno navdihujoča, zlasti v svoji izjemni odkritosti, lahko bi rekli brezsramnosti, ki se zrcali v njenih delih in s katero pogosto neposredno nagovarja gledalca.«