Ključna beseda: razstava

»Figure Samaneh Atef nas prevzamejo s svojo kontrastnostjo in zagonetnostjo, na eni strani z nežnostjo, na drugi s posebnim občutkom nenavadnosti, drugačnosti, celo grozljivosti.«

»Skozi ustvarjanje, svojo obliko govora, pa se aktivno bori za samorealizacijo in svobodo vseh (ženskih) zatiranih glasov.«

»Pri tem se osredotoča na odslikavo posameznih majhnih delcev; poleg njihove biološke strukture jo zanima, na kakšen način lahko ti mikroorganizmi posegajo v življenja večjih organizmov in kako njihov mikrokozmos postaja del v mozaiku večjega makrokozmosa, v katerega smo vpeti ljudje, rastline in živali.«

»Celotna ekipa katedre, ko so študentje oddali male črne obleke, je bila že od začetka presunjena, saj je nastalo toliko lepih primerkov. Vsaka zase je detajlno dodelana in unikat v pristopu k oblikovanju, uporabi trajnostnih načel, formiranju same silhuete, se pravi oblike ... Izjemen projekt!«

»Gotovo, vsak ga v svoji zgodbi nastavlja. Že s tem, ko se sprašujemo, kakšna je ta mala črna obleka ... Ko je nastala, je bila revolucionarna zato, ker je žensko osvobodila steznikov in krinolin in se je lahko gibala. Vsako obdobje sproti pa se je preizpraševalo, kaj pa zdaj tisto udobje in svoboda predstavljata ženski.«

»Tako ta definitivno predstavlja ikonični kos, ki v odvisnosti od tega, kdo ga obleče, kako ga stilira z drugimi dodatki, govori tudi o družbi trenutno.«

»Danes bi bila takšen obisk in prodaja zelo uspešna, vendar entuziazem organizatorjev, načelna politična podpora, dobra medijska pokritost in prilagajanje odpiralnega časa takrat niso zadoščali, da bi z vstopnino in deležem od prodaje pokrili stroške.«

»S svojim ugledom so jamčili za pomembnost dogodka, s svojim položajem pa so gotovo tudi konkretno olajšali pridobivanje dovoljenj, prostorov in ne nazadnje finančnih sredstev za razstavo.«

»S to razstavo je likovno življenje končno postalo del mariborskega javnega življenja.«

»V dneh, ko smo veliko doma, lahko skupaj poiščemo še katero od teh umetnin!«

»Vsebine, ki avtorje zanimajo, so se z epidemijo intenzivirale. Tako kot ostali svet so se znašli v 'prostoru' tranzicije, tako osebne kot kolektivne. Zato jim je blizu ideja koncepta liminalnosti, ki se v današnjem času kaže kot družbena transformacija v t. i. novo normalnost.«

»Avtoričin slog zaznamujeta verizem in pravšnja mera detajlov; kritiki jo zaradi njene jasne in realistične risbe, pa tudi zaradi same vsebine, pogosto uvrščajo med predstavnice 'magičnega realizma' v stripu.«

»Tako igriva je lahko napetost med tem, da je mogoče vse in hkrati nič.«

»Vključitev manj znanih in neznanih fotografij ter podob, narejenih iz negativov za to priložnost, pri tem Dolenčeve tematsko in slogovno raznolike cikle zaokroža v konceptualno mnogo bolj enovito celoto, kot smo bili o njegovem opusu vajeni razmišljati.«

»skrivnostne lešnikove oči ... čudovite ustnice ... polne in voljne kot vabljiv kavč«

»Če bo Ai-Da naredila eno samo pomembno stvar, bo šlo za to, da nas je privedla do premisleka o zmedenosti odnosov na relaciji človek‒stroj.«

»Živimo v kulturi sebkov, svoje podatke pa dajemo tehnološkim gigantom, ki jih uporabljajo za napovedovanje našega vedenja. Z uporabo tehnologije sprejemanje lastnih odločitev tako rekoč oddajamo zunanjim izvajalcem.«

»Razstava je že razprodana, prodali smo za več kot milijon funtov umetniških del.«

»Filme požira kot kresničke.«

»Stol neravnovesja, stol pijanca.«

»Klovn kot lik, ki predstavlja odtujenost človeka od nekoč njemu lastne otroške radovednosti, radoživosti in radosti, je od nekdaj predmet kontroverznosti.«

»Ni namreč že vsak, ki obleče klovnovsko masko, tudi že klovn. Je pa vsak klovn zagotovo onkraj običajne domačnosti. In tudi zato, morda pa prav zato, ostaja skrivnosten in pogosto nedostopen.«

»Na nezavedni ravni bi rekli, da se s klovnovim likom približamo našim najglobljim strahovom, saj tako rekoč v enem liku holistično ponotranjimo celostni spekter negativnih čustev, ki smo jih v societas prinesli iz zgodnjega otroštva, ko je klovn nosil ne le avtohtono nelagodje, temveč hkrati še avtoriteto.«

»Manj poznajo njegovo umetniško fotografijo, saj se je kot fotograf umetnik Jože Kološa - Kološ razvil šele, ko je odšel iz Prekmurja v Koper, takrat je zelo veliko delal za različna podjetja, vodil je tudi fotoslužbo v tovarni Tomos.«

»Zanimive so tudi fotografije s srečanj in iz kolonij, kot je Koštabona, ki jo je začel. Imamo jih celo serijo in zato ga seveda dobro poznajo tudi drugod, saj je polovico življenja preživel zunaj Prekmurja.«

»Arhitekturo predstavljamo v galeriji, da bi jo ljudje resnično opazili in videli. Da bi postali pozorni na okolje, ki nas vsakodnevno obdaja, a ga večinoma sprejemamo nezavedno, kot nekaj samoumevnega, čeprav še kako vpliva na kakovost našega življenja.«

»Arhitektura je najbolj javna od vseh umetnosti. Okolje in prostor opredeljujeta vse nas in naše življenje mnogo bolj, kot se tega zavedamo.«

»Figure so zasnovane na podlagi treh izhodišč...«

»Tako Bobičićeve slike danes prežema otroška zvedavost...«

»Trajanov steber je bil že prej kot model za steber na pariškem trgu Vendôme. Napoleon in Francozi so južno od stebra hoteli oblikovati velik trg. Toda med rušenjem hiš so naleteli na veliko arheoloških najdb, zato so se vprašali, ali naj uničijo tudi te.«