»V mojih delih so vsepovsod tudi očesca, planeti, sonca, ki nekako spremljajo gledalca in mu spreminjajo očišče. To se mi zdi pomembno, saj se običajno, ko gledamo sliko, zapičimo v nekaj točk na njej in se fokusiramo nanje. To so ta očišča in ta nas gledajo in stimulirajo.«
»Tu pa je razstava v majhnem prostoru, v katerem sta le en ali dva obiskovalca, vsakemu pa je omogočen tudi pristen stik in pogovor z avtorjem, ki pokomentira svoje delo.«
»Zdaj sledijo razstave, zato je pomembno, da slike prenesem iz ateljeja in vidim, kako učinkujejo v nekem drugem prostoru. Čeprav je tu prostor majhen, pa mi vseeno da dober podatek o tem, kaj narediti za celoten ambient.«
»Vedno dajem prednost kakovosti, natančneje materialom, ki bodo prestali test časa, in predmetom, ki bodo že s tem, da so oblikovalsko brezčasni in kakovostno dolgotrajni, tudi trajnostni.«
»Mozaik je postal del mene – postal je moj jezik. Mozaični koščki, tesere, so postali črke moje abecede, mozaične linije stavki, ki so se vili drug za drugim. Začeli so sestavljati prozo in poezijo – moja umetniška dela.«
»Primorski slovenski rod se je bil skozi zgodovino prisiljen za svoj obstoj boriti veliko bolj in neprimerno bolj odločno kot osrednji del njegovega naroda. Tako kot so se v tujino selili predvsem korajžni in ambiciozni, so doma ostajali trmasti, navezani na svojo zemljo in narod, oboji pa uporni in domoljubni. Zaradi burne zgodovine. Zaradi lege njihove pokrajine in stikov z drugimi narodi so Primorci vedeli, da svet ni le njihova dolina, da so še drugačni ljudje in drugačne kulture. Ker pa so bili ogroženi že zaradi velikosti in moči soseda, so po zakonitostih življenja razvijali svoje obrambne mehanizme, trdoživost, ponos, kulturo in upornost.«
»Vertikalne, ponekod brezoblične, ponekod pa že skoraj utelešene podobe, potujejo, izginjajo (v vodi) in se prikazujejo gledalcu, ki ga v izrazito intimnem, duhovnem občutju soočajo z njegovo lastno eksistenco, preizpraševajoč osamljenost, samoto, odtujenost, vse odtenke hrepenenja in mogočega odrešenja.«
»Njegov opus je bil prepoznan kot značilno slovenski, Rihard Jakopič mu je nekaj let pozneje celo podelil status 'našega človeka' in dodal, da ima 'nekaj, kar nam je sorodno'.«
»Specifičnost njegovega dela je pred skoraj 100 leti izpostavila že Zgodovinska razstava slovenskega slikarstva, je v predgovoru v razstavnem katalogu izpostavila direktorica Narodne galerije Barbara Jaki.«
»Pri naši razstavi smo zato poudarili, da ni spolno nevtralna. Želeli smo prikazati, kar zelo raznolike in večinoma vsakdanje predmete povezuje v skupno zgodbo, ter da gre za predmete, ki so jih uporabljale in tudi izbrale za razstavo ženske. Ti predmeti pa spadajo v neki določen čas in določene okoliščine.«
»Sam sem si fotoaparat s filmom omislil, potem ko sem po enem mesecu od nakupa izgubil precej drag digitalni fotoaparat. Potem sem si preprosto nabavil aparat za enkratno uporabo, kar je bila pač prva rešitev, vendar sem posledično začel kar nekako drugače dojemati fotografijo. Tako da je iz nečesa slabega izšlo nekaj, kar danes vidim kot eno boljših stvari, ki so se mi zgodile.«
»Poudarjamo zgodbe majhnih blagovnih znamk, ki izražajo funkcionalnost, strast do življenja in narave, vključujejo inovativne načine uporabe lokalnih materialov, zlasti lesa, in nove tehnike proizvodnje, ki se opirajo na regionalno obrtništvo in napredne tehnike trajnostne proizvodnje.«
»Kolekcija Made in Slovenia v mnogočem predstavlja prizadevanja Centra za kreativnost – povezovati, promovirati, podpirati in razvijati kulturni in kreativni sektor v Sloveniji ter ga aktivneje povezati z gospodarstvom, znanostjo in izobraževanjem.«