Ključna beseda: razstava

»Murovčevo dojemanje Pohorja in drugih manj okrnjenih lokacij v bližini Maribora še dodatno obarva dejstvo, da zadnjih deset let prebiva v Berlinu.«

»Ukvarja se s časom, za katerega se zdi, da je obstal v sedanjosti, a nas ozračje, ne le atmosfersko, opominja, da človeštvo le ima sposobnost dojemanja posledic v različnih časovnih projekcijah. Sedanji trenutek lahko presežemo z raziskovanjem in intuicijo, to pa sta elementa, ki sta znanosti in umetnosti skupna.«

»Vsak posameznik ima svoje sanje, ki v tem svetu ostanejo le sanje.«

»Morda jih najbolj izsanjajo prav tisti, ki so najbolj ranjeni, na dnu, tisti, katerih želje prerastejo strah.«

»Tako ostajamo večni lovilci sanj, tavajoči po poteh, ki si jih gradimo brez smerokazov, ki bi nam odprli pot v neznano.«

»Boštjan Jurečič ne preseneča samo s svojo edinstveno tehniko izpiranja, temveč z mnogoplastnimi slikarskimi strukturami, ki odlikujejo vse slike z razstave.«

»Kolonialna zgodovina Nizozemske ima pomembno vlogo pri postavitvi temeljev za sedanjo Nizozemsko.«

»Znotraj kolonialne zgodovine pa ima pomembno vlogo tudi suženjstvo in želeli smo povedati zgodbo o tem.«

»Če se zavemo te ranljivosti, lahko naša gesta sproži dogodek in pomeni boljšo prihodnost za vse nas.«

»Zaradi koronarazmer se naš dialog nadaljuje tudi v prihodnjem letu, z večjimi in manjšimi dogodki. Eden izmed vrhuncev bo tudi razstava Alme Karlin.«

»Miklavžev čas v tem letu, ki je izredno težko za umetnika in odlično za umetnost, bo poseben. V času, ko nas omejujeta pandemija covida in Janez Janša, smo svobodni lahko predvsem v umetnosti, sanjah ali seksu.«

»Konceptualno izhodišče za raztavo je bilo slovito Courbetovo platno Izvor sveta (L'Origine du Monde), ki je bilo v javnosti prvič predstavljeno šele leta 1988 – več kot sto let po nastanku.«

»Slovenski projekt se namreč, podobno kot kritiki Koonsovega dela, spopada z vprašanjem razmejitve med umetnostjo in pornografijo oz. njune združitve.«

»Ko bo hiša zaradi epidemije lahko znova odprla svoja vrata, bo kratek film skozi animirane like na zanimiv in zabaven način obiskovalcem predstavil Prešernovo življenje.«

»Gre za priložnost, ki jo moramo izkoristiti. Za to nam ne sme biti žal sredstev in ne časa.«

»Nikoli se ne vdaj, razen ko moraš.«

»Mi imamo izkušnje, vi denar. Na koncu bodo vam ostale izkušnje, nam pa denar.«

»Če želiš zmagati, ne smeš izgubiti.«

»To je logično mesto, kamor mora priti ta razstava. Lahko bi jo postavili samo še v mavzolej, zraven maršala Tita, kar bi bilo pa malce preveč kruto.«

»Alan Ford je brez dvoma eden od mnogo fenomenov, ki zaznamujejo jugoslovansko nasledstvo. V hiši smo bili navdušeni, saj je strip prišel v vse pore našega življenja.«

»To je bila država, v kateri smo živeli in ki je po eni strani delovala kot najboljša država na svetu, po drugi strani je bilo jasno, da marsikaj ni v redu, ne deluje. In prav to je alanfordovska poetika.«

»Ukvarjamo se s situacijami, za katere danes, ko se zgodijo, rečeš, da so alanfordovske, kje so pa to pobrali. Zato rad rečem, da nekateri smo strip brali, eni so ga razumeli, ena so ga pa zelo dobro usvojili. Poglejte televizijski dnevnik, preberite jutranji časopis, zraven vzemite številko Alana Forda, pobrskajte ga in boste zagotovo našli neko podobnost.«

»Bolje izdati knjigo kot prijatelja.«

»Nič ne bomo izpolnjevali in to tudi obljubljamo. Stranka resnice.«

»Nedolžna šala o shajanju sodobnega človeka z lastno ustvarjeno brezpredmetnostjo svojega obstoja.«

»Od tod silna čustva, temperamentne in razgibane podobe, od tod močne, odprte barve, od tod svetloba in napetost, od tod poudarjena erotika, a tudi kontemplacija. Kontrasti so nekaj samosvojega in povsem normalnega za Palčičeve slike, na katerih največkrat lebdeče človeško telo v neopredeljenem, skorajda abstraktnem prostoru išče svoj pravi jaz.«

»Palčičeva umetnost ni le evokativna, še manj pripovedna: je umetnost, v kateri abstraktna in figurativna govorica tekmujeta za prevlado v izražanju, ki pa ostaja v dialektičnem prekrivanju potez, risbe in barv vedno in namenoma pomensko nedorečena.«

»Kot so poudarili v Narodni galeriji, delo vsestranskega umetnika Hinka Smrekarja predstavlja neprecenljiv kulturnozgodovinski dokument prvih desetletij 20. stoletja.«

»Družbeno angažiran, brezkompromisen pri iskanju resnice in vselej na strani preprostega človeka je ustvaril tudi na stotine karikatur.«

»Ker umetnost vedno išče nove poti, je v globinah strahu, žalosti, negotovosti, mogoče pa tudi upora, našla željo po premagovanju ovir in s tem nov medij. Mesto bo spremenila v galerijo.«