Ključna beseda: radijska igra

»Zgodba Treh minut slave danes deluje novo. Kopenski napad na Ukrajino leta 2022 pomeni grozljivo razdejanje, toda tu so še človeška življenja, njihova občutja, misli, drame in izgubljene sanje. Tudi v svetu vojne so otoki ljubezni in upanja. Ti otoki so naša srca. Pogovori s slovensko radijsko ekipo - z režiserjem, dramaturginjo in prevajalci - so mi pokazali, da so moje ukrajinsko srce in slovenska srca povezani. Zato upam, da bom podprla srca slovenskih radijskih poslušalcev.«

»Ne boji se ne hudiča ne biriča!«

»Kar je vedno najlepše.«

»Ničesar v življenju se ni treba bati, treba je samo razumeti.«

»Kritiko zdajšnje nevrotične družbe, ujete v vsakdanjo mehansko rutino, vzpostavi prav s fotografiranjem njenega nasprotja v živopisnosti barv, glasov, pokrajin, ki spreminjajo in razširjajo pogled ter bogatijo zaznavo sveta in ljudi v njem.«

»Strah je zelo požrešna kreatura. Požrešen in vsejed. Žre in žre in žre in raste in se debeli in že zgleda, kot da bo počil, kot da ga bo razneslo, pa ne neha.«

»No, ta strah je ob prvem poslušanju odpadel. Ustvarjalci so se res potrudili, da je popotovanje skozi Razglednice prijetno, zanimivo in emotivno bogato.«

»Prevzela me je njegova globoka vera, njegovo vizionarstvo, pravzaprav njegova socialistična naravnanost – čeprav krščanska socialistična naravnanost – ampak socialistična naravnanost.«

»Gosar je bil eden najpomembnejših slovenskih mislecev in politikov 20. stoletja.«

»Gosarjeva stališča so vpletena v dialog.«

»Šele zdaj se začenja.«

»Gosarjevo intelektualno delo, njegove vizije, predvsem pa njegova osebnost nam imajo še veliko povedati.«

»Meni se je zdelo premalo erotike. Preveč sta bila fina, glede na to, kaj se jima je zgodilo, kje sta, ker vesta, kje tičita, da ne bosta šla ne naprej in ne nazaj, in se mi zdi, da bi bil (Vinko Möderndorfer, op. n.) lahko bolj ekspliciten.«

»Vinko Moderndorfer je tukaj pisal zelo v rokavicah.«

»Meni je bilo pa všeč to, da je avtor šel v poetično noto, ker če bi bilo bolj konkretno, bi bila vidva preveč zemeljska, vidva pa nista zemeljska. Zato se mi zdi dobro, da je vse ostalo v rahlo privzdihnjenem, oddaljenem občutku.«

»Tematika je res težka, vendar glede na to, da sva bila z Blažem precej uigrana, ko smo to snemali, se mi je zdelo, da sva lahko tudi pred radijskimi mikrofoni to sproščeno odigrala.«

»Vsakokrat znova se zavemo, da se iz zgodovine nikoli nič ne naučimo. Moramo biti čuječi.«

»A kdor lomi kosti, lomi tudi svoje srce, in ni je močnejše osti, kot so petje, glasba in nekaj na noter obrnjenih razbitih verzov velikega barda.«

»Prilika o brutalnem boju za oblast je tudi v 21. stoletju srhljivo aktualna.«

»Vprašanja ponavljajoče se zgodovine, predvidljivih koncev tovrstnih zgodb in vedno enakih vladarjev pa žal še vedno ostajajo brez odgovorov.«

»Vrhničani ga poznajo kot prizadevnega člana skupnosti, saj je organiziral in režiral številne kulturne prireditve v domačem kraju.«

»Na eni strani imamo eno vrsto, to je človek, na drugi strani pa 7,77 milijona vrst, ki so živali. To je radikalna nesimetrija. Kajti te živali so si med seboj veliko bolj različne, kot so nekatere te živali različne od človeka.«

»V seštevku različnih diskurzov – od strokovnega do poetičnega, na terenu zajetih in komponiranih zvočnih krajin, avtorice raziskujejo odnos med človeško kulturo in nečloveškimi vrstami, odnos, ki ga v številnih dognanjih lahko neposredno prenesemo tudi na katerega koli družbeno pogojenega Drugega. Ta odnos premišljajo tudi na ravni forme: v odmiku od besede namenjajo posebno pozornost raziskavi senzoričnega jezika, fizične izkušnje, ki jo piše zvok in tudi sama zvočnost besede.«

»V radijski igri nastopa junaška hči Katica, prav tako spretna in močna kot sin iz ljudske pripovedi. V pristni prekmurščini avtorice dramskega besedila, osnove za radijsko igro, Tamare Matevc, zgodba zveni avtentično.«

»Poslušalci bodo lahko prisluhnili napeti ljudski kriminalki, v kateri bo šlo za življenje in smrt, storilci zlih dejanj pa bodo pravično kaznovani, kot ljudskim zgodbam tudi pritiče.«

»Evripidov Jazon je bolj aroganten, hladen, Senekov bolj čuteč, še vedno predan Medeji in v nov zakon stopi iz strahu in v dobro svojih otrok.«

»Evripidova Medeja se odloči za maščevanje zato, ker ji je Jazon z novo poroko vzel čast, pri Seneki pa je zanjo boleče predvsem izdajstvo ljubezni.«

»Prav tako je umor otrok v Evripidovi Medeji namenjen predvsem kaznovanju Jazona, pri Seneki pa Medeja s svojim dejanjem kaznuje in pohabi tudi sebe.«

»Delo se tako – kot zemljevid perceptivne krajine, ki od logičnega preko asociativnega pelje do izkustvenega in nezavednega – razpira v neko drugo organizacijo časovnosti, ki zahteva drugačen način prisotnosti, pozornosti, prisluha. In po tej poti izumlja zvok, zmožen brez pokroviteljstva zastopati tega, ki glasu nima. Izumlja Glas šakala in glas mu daje pravico do prostora.«

»Z današnjega zornega kota in z osebno izpovednim glasom posameznika obravnavajo žgoče teme, ki jih – nekatere kljub daljši časovni odmaknjenosti – doslej ni bilo mogoče moralno in emocionalno predelati...«