Ključna beseda: radijska igra

»Saša je napisala rahločutno in navdihujočo zgodbo, ki prav gotovo ni namenjena le otroškim ušesom, ampak si želim, da bi ponudila iztočnico za razmislek o sočutju, ljubečnosti, pogumu tudi pri odraslem poslušalcu.«

»Tako se dandanes z vso odgovornostjo in veseljem lotevam tovrstnih snemanj. Verjamem, da se bo našel mladi poslušalec, na katerega bo zgodba, junaki, glasba, naši glasovi, svet, ki ga uprizarjamo, lahko ravno tako vplival nanj in ga ne pustil ravnodušnega.«

»Besedilo Pod oblakom jezero je nastalo kot delno avtobiografska impresija življenjskih trenutkov, ki prek situacij, kot so prva spolnost, prva izkušnja z drogo in soočenje s starši, razgrinjajo kaotičnost notranjega sveta odraščajočega dekleta.«

»Pod oblakom jezero je besedilo, ki s svojo fragmentarnostjo in vsebinsko zavezanostjo toku zavesti že v strukturi, še natančneje pa narativi, zahteva izjemno natančno ritmično obdelavo.«

»To je zahtevalo posebno zvočno sliko, ki jo je genialno ustvarila in oblikovala Mateja Starič, s katero sva že od začetka skupaj ustvarjali glasovni koncept igre.«

»Besedilo Kisle limone in čisto malo ingverja je nastalo iz začetnega razmisleka, kaj se nam zgodi, ko nas v vsakdanjem življenju preseneti tragični dogodek.«

»Tako je nastalo besedilo, ki še največ govori o bolečini in o skupnosti, ki se v tej bolečini poveže.«

»Pri snemanju z igralci smo zaradi tega morali biti še posebej pozorni na enotnost atmosfere, še večji izziv pa je bilo snemanje monologov.«

»Skozi dramske preobrate, ki so me pritegnili ob prvem branju besedila, se v radijski igri tako izrisujejo odnosi med družinskimi člani in razkrijejo se družinska povezanost, naklonjenost in toplina.«

»Tak rezultat je mogoče pripisati tudi individualnemu poslušanju žirantov, ki jih je vsaka stvaritev posebej nagovarjala. Igra Treba bi bilo peljati psa na sprehod je narejena prav za tako vrsto poslušanja, saj je intimna in s svojo senzibilnostjo in univerzalnostjo lahko nagovori vsakogar.«

»Moč radijske igre je prav v tem, da kar najbolj intimno nagovarja vsakega poslušalca posebej. Tega se je ustvarjalna ekipa zavedala in je ustvarila radijsko delo, ki se dogaja le med tremi ljudmi, v vsakem poslušalcu pa trči ob izzive vsakodnevnega življenja, v katerem se razpirajo njegove najpomembnejše teme in vprašanja.«

»V besedilu so premolki, premisleki in odlašanja tisti, ki tvorijo srž v globoko človeškem smislu. Besede bistvo le uokvirjajo ali pa ga zakrivajo.«

»Kadar smo osredotočeni samo na zvok, se nekatere zgodbe izluščijo še bolj intenzivno, kot bi se v vizualnem mediju.«

»Mamo so ugrabili. Z njenimi stvarmi vred so ukradli tudi kovček.«

»Te poslušalce je tudi najtežje nagovoriti, saj stopajo v obdobje, ko razvijajo lastno razmišljanje – obenem pa so še vedno zelo ranljivi.«

»Nobeno otroštvo ne mine brez zvočnih pravljic.«

»Želel sem ustvariti nežno in ironično predstavo, sestavljeno iz desetih slik, kjer liki dialog namerno iščejo, da bi nekaj razčistili ali razumeli.«

»Režijsko se mi je zdelo zanimivo, da sprejmem vse omejitve sedanje situacije in jih prelevim v koncept predstave.«

»Družbena razdalja med igralci je naravni odvod same zgodbe.«

»Scensko pa se mi je zdelo pomembno podpreti občutek deformacije vsakodnevnega.«