Ključna beseda: predstava

»Gre za gledališki projekt, ki spodbuja vrednosti človeškosti. V gledališče smo vrnili čarobnost, pripeljali smo pravljico. Gledalcem dajemo nekaj pozitivnega, iz dvorane gredo pojoč …«

»Čeprav to niso profesionalni plesalci, so izvrstni. Igra, gib in petje – vse troje skupaj je najtežja kombinacija. In prav vsi so se izkazali.«

»Vse preostalo so naredili Nejc Gazvoda, Aleksandar Popovski in igralci.«

»Vzel sem like, situacije in motive, ki so prisotni v Tonetovem pisanju, iz tega pa naredil celoto oziroma kalejdoskop zgodb.«

»Mostovi in bogovi govorijo skozi tisto, kar je bilo, in o tistem, kar bo.«

»Zgodovina je ogledalo, skozi katerega uzremo sebe.«

»Soočeni smo z navadnimi, majhnimi ljudmi, ki si želijo košček neba, ki si želijo življenje.«

»Vsaka dejavnost, ki se ukvarja z javnim diskurzom, ima možnost, da napravi nekaj dobrega za družbo.«

»Gledališče je dober kraj za to, da se prek čustev občinstvu predstavi pomembna in obremenjujoča družbena vprašanja.«

»Dobro gledališče poziva posameznike k razmisleku.«

»Zaradi tega verjamem, da ima moje delo smisel.«

»To vprašanje se mi je globoko vtisnilo v misli, premleval sem, kako bi lahko k temu prispeval Bitef, ne da bi zašel v smer naivnega optimizma.«

»Letošnje festivalsko geslo tako zveni optimistično, po naslovu pesmi Beti Đorđević Počnimo ljubav iz početka, in je hkrati poziv k temeljiti obnovitvi humanističnih vrednot, na katerih naj bi temeljila družba, skozi različne gledališke oblike.«

»Emmi in Ali le s tem, da sta skupaj, žalita celotno okolico. Emmi in Ali sta srečna, ko sta sama, toda strupeni okolici ne moreta ubežati. Zgodba se poigrava z žanrom melodrame, toda tisto, kar jo preveva, je tihi obup. Sreča ni zmeraj zabavna.«

»Prevarantski snubec de la Brive tako ni zgolj bolj ali manj tipizirani fičfirič rahlo omejene omike in pameti, temveč tudi ironični komentar igre videzov finančnega kapitalizma; skozi zagrenjenega ter malodušnega Marjana se pod povrhnjico še ene zavožene eksistence več postopno razkrivajo plasti, ki ne postavijo v novo luč le samega lika, ampak zahtevajo tudi premislek naših temeljnih vrednot; in ko (se) Henigman igra boleče naivnega Orgona, ne izkazuje samo svoje nadarjenosti za komične karakterje, marveč tudi za oblikovanje barvitih fresk slehernikov, ujetih v svojo čustveno resničnost.«

»Uprizoritev Sedem dni je več kot aktualna – vedno znova aktualna. Je življenje. In kot taka se uprizoritev Sedem dni nikoli ne konča – tako kot se življenje vedno znova obnavlja skozi neštete interakcije, dogodke, izkušnje, spomine.«

»V vseh nas v resnici tli želja po spremembi, po bolj izpopolnjujočem življenju.«

»Predstava po besedah ravnateljice in umetniške vodje MGL-ja Barbare Hieng Samobor prinaša izjemno natančen portret današnjega sveta, ki je 'okrutno precizen in obenem diskreten'.«

»Predstava je zame res nekaj posebnega. Delati delo človeka, ob katerem si zrasel v lutkovnem gledališču, in nekoga, ki ti je strašno pri srcu, je izredno veselje in odgovornost.«

»Kovačič je bil pisatelj in lutkar. Kot je sam zapisal, je nehal pisati za otroke v trenutku, ko je začel delati z lutkami. To pomeni, da je ta del svoje ustvarjalnosti prenesel v lutkovno gledališče.«

»Nisem si mislil, da me bodo lutke tako pritegnile in da bom tako užival v tem.«

»Seveda sva z Davidom govorila o tem, koliko naj bo moj lik podoben Weinsteinu, kar mislim, da niti ni. Z njim nisem imel zadostnega odnosa ... Škandal je prej izhodiščna točka za razmislek o načinu obnašanja, ki obstaja že stoletja.«

»Ženske so se tako dolgo bale izgube svojih služb, da so bile pripravljene ogromno pretrpeti. Upam, da se to spreminja. Izjemno pomembno je, da se o tem pogovarjamo.«

»Lik se mi je zdel velik izziv, drama pa zelo dobra, tako da me ni bilo treba dolgo prepričevati, da sem sprejel.«

»Seveda. V Hollywoodu so se zgodile že veliko bolj čudne stvari. Bilo pa bi težko, ker si ne predstavljam, da bi ženske hotele sodelovati pri kakem njegovem projektu – in če bi sodelovale, bi jih križali.«

»Fein je absolutno negativen lik – ni pa niansiran. Malkovichevo rentačenje je enodimenzionalno, celo monotono. Umetno so ga odebelili in Mamet, ki je predstavo tudi režiral, poskuša izsiliti smeh na podlagi tega, da je protagonist pretežek, kot da je to najboljši način, da se ga sesuje. Daj no, David, lahko meriš višje.«

»To je ciklično in je cinično. Gre za utrjevanje dinamike moči na odru in za njim, za to, da je mlada in neizkušena igralka postavljena ob hollywoodskega zvezdnika. To je utrjevanje sistema, ki naj bi ga predstava kritizirala, in je prispevek k družbi, v kateri se zdi smeh sprejemljiv odgovor na tako vedenje. V več pogledih zapravljena priložnost.«

»Satira manipulativnega mogula je neverjetno štorasta: kljub močni prezenci Johna Malkovicha je predstava redek primer Davida Mameta, ki je zdrsnil pod svoj standard.«

»Nisem prepričan, da je Feinova zgodba – in zgodba moža, ki ga je navdahnil – tako preprosta. Bitter Wheat bi bila občutno boljša predstava, če bi bila bolj poglobljena. Če predpostavljamo, da jo je bilo sploh treba napisati.«

»Isto neiskrenost, kot so jo premogli vsi Miramaxovi filmi sredi devetdesetih.«