Ključna beseda pesniki avtorja neimenovan vir

»Naša zlatna zamljica se je klicala Istra buh zna krko šekolov...«

»Poznam tudi nekaj izobraženih in zares prijetnih ljudi...«

»Kaj bi ji lahko še napovedal? Friedel je bila zlato dekle...«

»Potem so polovili teleta in jih začeli drugo za drugim klati...«

»Kaj počne Spomin med temi kamni v nenehnem / vračanju...«

»Pismo Evropi je pomembno tudi zato, da vrne v javno rabo ta pesniški ali celo umetniški jezik.«

»Namen odprtega pisma je, da ga dobijo vsi poslanci Evropskega parlamenta, praktično vsi odločevalci, zato da bi vendarle prišli v stik z drugim vidikom.«

»Zarja je razlila se čez plan, / rdeče zagorele so planine. / In z zarjo v borbo šel je – partizan.«

»Tega se ne da povedati.«

»Komisar si ga je ogledal. Bil je trdno prepričan, da ta človek ni tako počasen in okoren, kot se je pretvarjal, temveč oster kot njegov obraz in hiter kot njegovi pogledi.«

»Pomaranče me po freudovsko spominjajo na rezino spanca / moj tek se poveča, pokam si sklepe od dobre nestrpnosti / le kdo smo mi nekje med odvajalom in uspavalom / vedno bo drobna plast prahu pod posteljami / slabo pomit kozarec«

»Zakaj če se sami v nič dajemo, pole nas še brek ne bo povohal. Ta, ki če bit razumen, si napret i napret dopoveduje, tiho ino glasno, da je pameten.«

»Povsod okrog nas je Versailles. Čeprav Ludvika XIV. ni več, svetu še vedno in nič manj brezobzirno in megalomansko vladata razkošje in denar.«

»Drug ti je v skrbno nastavljene mreže / nestanovitno zasačil srce; / vendar na mene še nekaj te veže, / kaj da je, komaj med nama se ve.«

»Vse: kamor greš in kar počneš, mi je v veselje, / pa naj skrbnó prijatelje spodbujaš zveste, / vrlini hvalnice zaslužene pojoč; / pa naj pokvarjenost, kot si zasluži, grizeš: / nalahno, zvito, vsem neumnostim v posmeh …«

»Posebno meni bi se zdelo pusto, če bi letos Miklavža kar preskočili. Dolgo sem premišljala, potem pa sem se domislila nekaj veselega. Posvetovala sem se s Pimom, pred tednom dni sva se lotila dela in za vsakega spesnila pesmico.«

»Vi ste povodi. Vi ste vzroki. Vi ste sprožilni moment. Vi ste vir besed. Vi ustvarjate igro in nasprotnike. … Vi ste zlobneži in junaki te igre.«

»Pasli smo noč, kakor da je jata nemirnih deklet v letih, ko so željne moškega.«

»V kapeli hladni mrak leži, v kapeli večna luč brli.«

»Ne angeli, ki še z nebesi niso zadovoljni, ne Adam in Eva, ki jima je bil še paradiž premalo; poljanski reveži naj žive tu.«

»Ve – me je prešinilo.«

»Ampak kaj, za vraga, bi lazil v cerkev ... Gromovnik ima več moči kot kakšen ubožen pastor.«

»Priznajmo si svojo nepomembno enkratnost v vsej njeni minorni veličini.«

»Stali smo na cesti, strah in žalost v očeh. Takrat je prišla mimo dolga vrsta mož v umazanih, obnošenih oblekah.«

»Pravzaprav se mi zmerom zdi, da delam več, kot bi moral.«

»Kaj pa je tole?«

»Samo navaden zajec. Rojen je bil nekje pri Heinoli, a vzel sem ga za popotnega tovariša; skupaj potujeva.«

»Pesnik / je tisti / ki ga / besede / za silo / zlagajo / v eno«

»Bodite pripravljeni. Pes je očarljiv in plemenit. Pes je zvest in ljubeč prijatelj. Pes pa je tudi hedonist.«

»Nekaj sem še mislil narediti, Kaj že?«