Ključna beseda: performans

»Zdaj ne več.«

»Ni govora. Rada bi dočakala najmanj 103 leta, kot moja babica.«

»Na začetku je bil res body art. Izumil ga je Vito Acconci, ameriški pisatelj.«

»Ljudje so spali pred muzejem.«

»Na to sem pa zelo ponosna.«

»Zanimalo me je, ali lahko pripravim 275 000 ljudi, da izkusijo brezpogojno ljubezen, v tišini.«

»Umetnost nima spola.«

»Potrebujemo nove junake. Naš trenutni svet jih nima.«

»Živ pekel je. Vsak dan bi lahko bil moj zadnji.«

»Sredstvo je telo.«

»Ob njih sem spoznala, da svetloba prihaja od znotraj, in ne od zunanjega sveta. Navdih, ki vznikne v duši. In to sem želela preliti v umetniško delo.«

»Zamisel za to razstavo se je porodila tri, štiri leta prej. Načrtovala sva, da bova to naredila skupaj, toda pred štirimi leti je Ulay žal umrl. Z Leno želiva uresničiti to zamisel, najino željo, saj delo nikoli ni bilo v celoti predstavljeno, vseh 12 let ne.«

»To bo prva taka razstava, saj sva z Ulayem na vsakem nastopu pokazala le del ustvarjenega. Imava skupne projekte prej in potem, tu pa prvič prikazujem dela, ki jih občinstvo sploh ne pozna.«

»Tovarna sladkorja je izjemen prostor. Ogledala sem si vse prostore. To bo res velika predstava.«

»Kot moderni oltar.«

»Zelo sem vznemirjena, ko vidim to prelepo cerkev in Zlato masko na sredini. Odpelje me daleč v moje otroštvo.«

»Obraz sem si premazala z medom in ga posula z zlatimi lističi. Gledala sem naravnost in niti za trenutek nisem zaprla oči.«

»Skupaj z napovedjo velike razstave je bil to zame dan poln čustev.«

»In tudi v tem je njena lepota. Vznikne in izgine. A pušča sledi in spremembe. Je čudovita v svoji krhkosti, prav zato, ker je na vseh koncih jasno, da je vse minljivo.«

»Gre za 49 tetovaž 49 kratkih pesmi avtorjev različnih narodnosti, tetoviranih na kožo pesnika Dejana Kobana.«

»Ob tej priložnosti bodo nominiranci predstavili svoje ustvarjanje, s čimer bo dogodek omogočil globlji vpogled v sodobno poezijo.«

»Gre za edinstveno, vsestransko videnje nastopanja pred občinstvom.«

»Slemovska poezija je poezija 'na prvo žogo', praviloma 'na žogo presenečenja'; poslušalce naj bi predramila in pretresla.«

»Pesmi ostajajo jasne, pristne in obenem melodične tudi takrat, ko naslavljajo manj privlačne plasti sveta.«

»Vsekakor vredno branja.«

»Vse to je neposredno povezano z mojo metodo Abramović, ki sem jo razvila, s katero lahko s ponavljajočim se delom spremeniš svojo zavest.«

»Umetniško delo je nepopolno, če se občinstvo ne poveže z njim ... vsak predmet te razstave vabi naše občinstvo k sodelovanju.«

»Širina in perspektiva njenega dela sta neverjetni, mislim, da je odlična.«

»Svoje delo sem 20 let poskušala pokazati na Kitajskem. 20 let so me različni muzeji vabili, naj pridem. Pošljem predlog, oni ga sprejmejo, predlogi morajo iti na vlado in vlada vsakokrat reče ne zaradi golote ali česa drugega; obstaja toliko omejitev.«

»Ne gre za to, ali bom lahko nastopala, ko bom stara 80, 90, 100 let ali kar koli drugega. Moram najti sistem, v katerem se moje poslanstvo in moja zapuščina lahko nadaljujeta.«