Ključna beseda: pandemija

»V redu je, če nisi v redu.«

»V digitalni dobi izgubljamo sposobnost poslušanja, ne slišimo tistih, ki nam sporočajo rešitve.«

»To je bil zelo težak začetek, absolutno.«

»Lahko je gledati nazaj, a življenje je treba živeti naprej.«

»Imate prav. Mislim pa, da prehajamo v obdobje, ko ne gre več za odnos Sever–Jug, kjer je Sever 'zgoraj' in Jug 'spodaj'.«

»V redu je, če nisi v redu.«

»Zdravstvo pa trpi.«

»To je bila tudi prva tema, ki sem jo marca obravnaval z glavnimi predstavniki držav za zdravstvo v Evropi: kako sprejemati odločitve v negotovih časih.«

»Zelo očitno se je pokazalo, kakšne posledice ima desetletja dolgo podfinanciranje zdravstvenih sistemov.«

»Na tej točki je še vedno težko natančno oceniti, koliko nadzora je imela katera koli država nad pandemijo in ali bi glede na lastne okoliščine lahko ukrepala bistveno drugače ter ali bi to sploh imelo opazen učinek.«

»Vsaka morebitna ranljivost, ki jo imate zaradi neenakosti v družbi, se podvoji, ko se začnejo večji pritiski na družbeno strukturo, kar se je zgodilo.«

»Na začetku je bilo to vsekakor res. V okviru fundacije Nuffield smo začeli projekt, ki smo ga naslovili Preko nas in njih, kjer smo se ukvarjali z družbeno kohezijo med pandemijo.«

»Mislim, da ljudje večkrat podcenjujejo potrebo po družbenih stikih.«

»Mislim, da se iz pandemije nismo naučili toliko, kot bi se lahko.«

»Če se preveč držimo pravil Pavliha ima to smolo, da se preveč drži pravil, vendar ob napačnem trenutku, zato ga vedno polomi.«

»Mami dela denimo velike težave, vendar se v torkovi radijski igri na Prvem Pavliha ali Človek, ne jezi se po predlogi Ervina Fritza najde nekdo, ki ga vzljubi prav takšnega, kakršen je.«

»Gre za adaptacijo istoimenske zgodbe iz zbirke Okroglih povesti francoskega avtorja Honoréja de Balzaca.«

»V igri gre za spopad med oblastno povprečnostjo Salierija in genialnostjo Mozarta, ki svoj obstoj potrjuje le z deli ustvarjalne osebnosti.«

»Gre za veselo, radoživo kriminalko, v kateri se, kot se za takšen žanr tudi spodobi, vse razkrije šele na koncu.«

»Vi moški zvečer toliko pijete, da potem ponoči sanjate, tavate v snu sem in tja po sobi in se vam zdi, da delate čudeže.«

»Ah, ne recite, da ne ljubim Francije – pa nisem / Francija, to dobro vem.«

»Poezija je iz mene naredila / pošast. Strašim v spanju, strašim pomirjene.«

»Vsako besedilo Dnevnika kuge sem napisal, kot da bi bilo zadnje, ne zato, ker bi mislil, da lahko umrem ali da bo konec sveta, ampak ker sem vso energijo dneva dal v besedilo – nobene municije si nisem prihranil za naslednji dan: vse je zdaj.«

»Že dvajset ur stokam v porodni dvorani, / dvajset ur / tulijo naokrog pogubljenke.«

»Če Japonske ne morem več obiskati, kako naj sploh vem, da zares obstaja?«

»Ko sem jo prvič slišal govoriti, sem svojo materinščino, ki sem jo uporabljal gladko, brez pomisleka, uzrl drugačno, razbito na črepinje, ki so se lesketale v njenem jeziku.«

»Če te ne grabi tesnoba zaradi tujcev in ne sovražiš drugih kultur, je vse lažje.«

»Bila sem prepričana, da se s porekli in domovinami kvarjajo samo tisti, ki so negotovi vase.«

»Ne bi rada, da bi se angleščina izkazala za naš edini skupni jezik, čeprav je zelo praktična.«

»Ampak v primerjavi z Japonsko, na primer, je v Nemčiji ogromno beguncev.«