Ključna beseda: nagrada

»edinstven pisatelj, velikan slovenske besede, literarna osebnost, ki se ne rodi vsak dan«

»bi si zaslužil Nobelovo nagrado za književnost«

»V času iluzionizma in iluzorne resničnosti (Illusional Reality), ki pod krinko svobode izvaja (popoln) nadzor nad ljudmi in družbo z različnimi sredstvi, političnimi, ekonomskimi, pravniškimi, znanstvenimi, tehnološkimi, psihološkimi, represivnimi v številnih oblikah, se izraz 'svobodni umetnik, umetnica' zdi kot privid, navidezna resničnost (Virtual Reality) in konkretizacija v najširšem pomenu besede. Konkretizacija abstrakcije (Abstraction Concretisation). Medtem ko je iluzorno simulacija stvarnega (Simulational Reality), predstav in stvaritev.«

»Materializacija se skozi procese in postopke uresničuje, misli in zamisli se postavljajo in sestavljajo, predstave postanejo resničnost, delovanje se udejanja v mediju, ki nam je blizu, je enako naš kot (samo)svoj. Slika, računalniška risba, kamnita skulptura vlečejo vrv od pradavnine do tukaj in zdaj, odkrivajo sledi, reanimirajo dogodke in jih podajajo v avtonomnih in avtohtonih lastnih stanjih. Kot kemijske spojine, katerih elementi so komplementarni ne samo v krožnicah, spiralah in privlačnostih, ampak tudi v neprivlačnostih in odbojnostih, ki tvorijo notranje napetosti razstavljenih umetniških del.«

»Po besedah pisateljice gre za zgodbo 'o osamljenosti, ki jo dandanašnji poleg preobremenjenosti, časovnih stisk in umikanja v digitalni svet še povečuje pandemija'.«

»Nikoli nisem razmišljala o sebi kot filmski igralki, potem pa sem prebrala zapise v knjižici in se nenadoma zavedela, koliko igralskih vlog je za mano.«

»Stara sem bila trinajst let in s to filmsko izkušnjo se je odprla moja najstniška fantazija. Vse se mi je odprlo.«

»Marijane Brecelj nikoli ni bilo mogoče popolnoma ukalupiti v specifičen tip filmov ali vlog. Njena navzočnost na platnu je vselej eklektična in raznolika, razgibana tako v filmski formi in žanru kot v subtilnih igralskih niansah.«

»Režiser Žiga Divjak je igralca postavil v statičen, sedeč položaj in tako težišče drame postavil na čustva, ki jih skozi predstavo doživlja mladi par.«

»Sarajevsko javnost je šokiral gol moški, ki je izvajal performans pred Narodnim gledališčem v centru mesta.«

»Z zavedanjem, da se ta performans izvaja na ulicah po Sloveniji in drugih evropskih državah, pa tudi na podlagi ugleda akterjev sem predstavo povabila v Sarajevo, ne da bi se informirala o njeni vsebini.«

»Če sem (pre)drzna, lahko rečem, da poskušamo iznajti novo odrsko govorico.«

»V romanu Zabubljena bomo težko našli rdečo nit zgodbe, saj gre bolj ali manj za nekakšne dnevniške zapiske ali razmišljanja glavne junakinje, ki se spopada z najrazličnejšimi miselnimi izzivi – od težav na delovnem mestu do osebnih frustracij z anatomijo telesa in lastnim videzom. Tako protagonistka Rita svoj značaj povezuje s penisom oziroma s prepričanjem, da manko lahko šele odpre vrata svobodi.«

»Pri tem naj bi jih vodili strogo profesionalni razlogi, kar je označil za prazno besedičenje.«

»Prepričan sem, da se majhen narod, kakršen je slovenski, narod, ki živi na sečišču svetovnih poti, prepričan sem, da se tak narod lahko reši samo z vero vase, z zdravo, trezno, a neomajno nacionalno zavestjo.«

»Lepa je moja dežela. Lepa do muke. / Samo tu gruli prsteno grlo rim. / Samo so tudi groze manj hude. / Samo tu lahko živim.«

»S pravnimi mnenji, stališči in pozivi pravna mreža varuje demokratično, odprto, svobodno in solidarno družbo. S tem prispeva h krepitvi vladavine prava in varstvu demokracije.«

»Zahvaljujem se ljudem in dogajanjem, ki so ustvarili prostor, v katerem sem pisal, tistim, ki so mi pri tem pomagali, me podpirali, tistim, ki so poskrbeli, da je zgodba izšla v knjigi, in vsem tistim, ki knjige usmerjajo v bralske kroge.«

»Slepi ljudje na drugačen način zbirajo slike, jih presnavljajo.«

»Romaneskno popisati dolgo stoletje v samo eni knjigi zmorejo redki.«

»V romanu Sto let slepote je kresnikova komisija prepoznala izjemno bogat in natančno izpisan jezik.«

»Roman odpira mnoga vprašanja o prevladi, manipulaciji, nagonih in obsedenostih, obenem pa raziskuje 'trenutek prsta na sprožilcu' – in to ob polnem zavedanju, da ko enkrat nanj pritisnemo, ni več poti nazaj.«

»Pri založbi Goga so o Šarotarjevem delu Zvezdna karta med drugim zapisali, da je avtor 'dogajanje svoje nove pripovedi umestil v tisti spominski čas, ko so predmeti še govorili zgodbe ljudi.'«

»O Žibernovem romanu Dedič pa je Majda Travnik Vode v reviji Sodobnost zapisala, da v njem avtor 'mojstrsko odslika mreženje vzrokov in posledic delovanja svojih junakov.'«

»Skupno jim je samo eno – Nemška demokratična republika in občasno sanjarjenje, ki mu vedno sledi kruta streznitev in negotova prihodnost, ki je takoj za ovinkom. Ne nujno v tej republiki.«

»Filmi Helke Misselwitz prikazujejo uporniške pankerje, najstniške prestopnice, delavke v opekarni, fotografinje aktov, ločenke, samohranilke, povzpetnike, resignirance, zatirance, neslišane, nevidne in razdvojene.«

»Njen vznemirljivi filmski opus deluje kot nekakšna kronika obdobja pred padcem berlinskega zidu in vsemu, kar je sledilo v življenju prebivalcev NDR.«

»Še zdaj včasih premišljujem o zgodbah, ki bi jih lahko povedale stvari, če bi znale govoriti.«

»Hotela sem našteti imena žensk, ki so me podpirale, kajti zdaj moramo še bolj kakor kadar koli prej spregovoriti in preglasiti prevladujoči diskurz, ki nas je spravil v hude škripce.«

»Vsaka od teh knjig v ožjem in tudi širšem izboru bi si absolutno zaslužila priznanje.«