»Moja družina je podpirala vse moje muhe in moje ideje. Moj vzornik je moj sin, ki nas je vse spodbujal, da smo še boljši in da izpolnjujemo želje strank, ki si jih drugi ne upajo.«
»To je poklon klasičnemu filmu na zelo sodoben način. Vsebuje čustveno potovanje ženske, vključuje pa tudi raznolik spolni in starostni razpon.«
»Slovenska poubeseditev pri tem ne zgolj zastopa nemške ubeseditve, marveč vzporedno sama vstopa v smiselno upovedovanje, ki bolj izrazi, kot pa odraža tisto, kar je ubesedeno v izvirniku ‒ ravno tako kot prevod.«
»Gre za usklajenost z zgodovinsko prevajalsko tradicijo, terminološko ustreznost, jezikovno subtilnost, ohranjanje razlik, ne-olajševanje besedila, nevsiljevanje vnaprejšnjih tez in konceptov, ki se v tekstu ne izkazujejo.«
»V času novih formatov, platform in naglih ritmov tako sijajno nagraditi delo, ki ga zaznamuje plamen prvinskega filma. Zaznamuje ga močan čut za resničnost s čarobnostjo, ki prinaša poezijo in krutost; ta zgodba kaže na potrebo dostojanstvenega čakanja na smrt, medtem ko življenje mineva na tako pretresljiv način.«
»Pri tem avtorjev izjemno izbrušen in izčiščen slog, pronicljiv humor, občutek za suspenz ter raba literarnih prijemov, kot so prolepsa, prepričljiv dialog, vložena zgodba, intertekstualnost, v sklopu katere prednjačijo predvsem citatne aluzije, ki jih črpa tako iz slovenske kot svetovne zakladnice književnosti, odtehtajo v prid literarnosti.«
»Prav to je, kot v spremni besedi k dvojezični izdaji ugotavlja prevajalka zbirke, tudi najtrši oreh pri presajanju njegove poezije, saj se 'prevajalec zaradi skladenjske eliptičnosti in jezikovne zgoščenosti nemalokrat znajde v nevarnosti, da bodo preproste, a izrazno močne pesmi v ciljnem jeziku izzvenele kot suhoparen dobesedni prevod.'«
»Od mračnega pekla, v katerem odrašča in živi mladi Vito Corleone, prek 'razjarjenega bika' Jaka LaMotte do 70-letnega vdovca Bena Whittakerja iz filma Pripravnik De Nirove igralske stvaritve sežejo do naših src in odpirajo naš um novim vznemirljivim svetovom, polnim razumevanja in čustev.«
»Prav to je, kot v spremni besedi k dvojezični izdaji ugotavlja prevajalka zbirke, tudi najtrši oreh pri presajanju njegove poezije, saj se 'prevajalec zaradi skladenjske eliptičnosti in jezikovne zgoščenosti nemalokrat znajde v nevarnosti, da bodo preproste, a izrazno močne pesmi v ciljnem jeziku izzvenele kot suhoparen dobesedni prevod'.«
»Na televiziji se mi sicer vedno zdi, da govorim v prazno, pa čeprav je učinek tistega, kar poveš, bistveno večji kot na radiu. Na radiu ostane intimni pečat, zato ima poseben čar. Si in hkrati te ni, medtem ko te televizija vedno malo razgali.«
»Njegov glas poslušalci prepoznavajo kot prijetno domač, a kljub temu prodoren, njegovo interpretacijo kot dovršeno in natančno, a vseeno s pridihom osebnega.«