Ključna beseda: literatura

»Njegova dolgoživost je nemara maščevanje fašizmu, ki mu je ukradel 25 let življenja.«

»Morale pri nas goreti knjige in kako smo bili brez jezika.«

»Bomo morali prej ali slej dobiti sodobnega Collodija, ki bo otrokom povedal zgodbo naše preteklosti.«

»Tudi na to daje odgovor: ljubezen, lepota in lucidnost. On verjame v odrešitev.«

»Najprej verjeti v svet. Težko je verjeti v svet, zelo težko, toda če moraš v nekaj verjeti, da bi preživel, je to vera v ljubezen.«

»Na Borisa Pahorja pomislim kot na popolnega pričevalca, pričevalca, ki obnavlja svoje izkušnje in teh obnavljanj ne spreminja.«

»Ljubezni in pesmi je poln moj raj!«

»Vsa ta smrt traja vsega nekaj ur.«

»Tišina je oblika, ki je šla mimo.«

»Ve – me je prešinilo.«

»Ampak kaj, za vraga, bi lazil v cerkev ... Gromovnik ima več moči kot kakšen ubožen pastor.«

»Domišljija kot 'svoboda duha' je seveda nepogrešljiva in relevantna za samo pesnjenje.«

»Pesem je krik svojega trenutka, / je del stvari same in ne govori o njej.«

»Učenjak z eno samo svečo gleda / polarni sij na robu vsega, / kar je on sam. In zdaj ga je strah.«

»Pesnik je ta, ki v samem središču, s srhom v sebi, beleži to gibanje, od dekreacije, vračanja k prvobitnemu kaosu do vnovične vzpostavitve, porajanja resničnosti, tudi skozi pesem.«

»Teorija poezije je teorija življenja samega.«

»Znajdemo se v konstrukcijah pesnikove čudovite slikarske domišljije, se čudimo njeni raznovrstnosti in večdimenzionalnosti ter preprosto uživamo v 'skrivnostnih zlogih'.«

»Mož, ki je mučil.«

»Tovrsten pristop bi najbrž izdatno umestil Pinochetovo diktaturo v, pogojno rečeno, 'širši red stvari'.«

»Hiter pregled komentarjev spletnih prispevkov o Pinochetu ponuja preštevilne slavospeve nekdanjemu čilskemu diktatorju.«

»Moji junaki trpijo v Istanbulu, a mnogi ljudje enako trpijo tudi drugje po svetu.«

»Produkt ne le svojega naroda, temveč celotnega človeštva.«

»Če to dopustimo, bomo to dovolili vsepovsod.«

»So trmasti, a poznamo tudi srčne primere.«

»Ves svet gori.«

»Razgalil hinavščino demokratičnih vlad na bojiščih v Iraku in Afganistanu.«

»Še sreča, da se človek lahko zanese na policijo.«

»Dušan Šarotar se pri osvetljevanju preteklosti posveča predvsem spominskim podobam, skoraj s fotografsko natančnostjo tudi predmetnosti, vzdušju in vtisom, ki se pri tem oblikujejo.«

»Pravo gradivo tridelnega romana izgubljeni, tenkočutno in slogovno pretanjeno izrisani pretekli svet, katerega snovnost je nelinearno umeščena v pripovedni potek, in ne široka, vzročno posledično razčlenjena freska tragičnega zgodovinskega dogajanja.«

»Priznajmo si svojo nepomembno enkratnost v vsej njeni minorni veličini.«