Ključna beseda: literatura

»Smrti ni mogoče ustaviti, odvrniti, zbežati od nje, ozdraviti.«

»To je res težka, težka tema, težka občutja jo spremljajo. Prevladujoče občutje ob tem je bilo nemoč.«

»Nagrade ni pričakovala, saj je bil izbor nominiranih del odličen.«

»Nagrada posebej veliko pomeni, ker nosi čudovito ime.«

»Ivana Cankarja občudujem zaradi njegove raznovrstnosti, predvsem pa človečnosti in kritičnosti.«

»Dolgo časa nisem hotela o bolezni govoriti javno, celo svojim najožjim prijateljem nisem povedala, da imam diseminirani plazmocitom oziroma raka, o katerem tudi dolgo nisem govorila, ker sem bežala od tega.«

»Na začetku mi je dajalo največ pozitivnega odnosa to, da se bom mogoče nekoč vrnila nazaj v normalno življenje.«

»Zdi se mi, da je glavno vodilo literature to, da smo si blizu, da ubesedimo tudi težje tematike in da so nam v navdih.«

»Iz drobne popotniške zgodbe, srečanja s tujim in neznanim, se je izvila lepota, ki jo nosimo v sebi, kamorkoli pobegnemo ali odpotujemo.«

»Esej se s spretno zastavljenima vsebino in formo zavrta v samo srž obravnavanega problema in se z neverjetno gibkostjo sprehodi po zgodovini človeške misli, mimogrede pa se pogumno razgleda še po sodobnem stanju različnih vej človeške vednosti.«

»Iz drobne popotniške zgodbe, srečanja s tujim in neznanim, se je izvila lepota, ki jo nosimo v sebi, kamorkoli pobegnemo ali odpotujemo.«

»Esej se s spretno zastavljenima vsebino in formo zavrta v samo srž obravnavanega problema in se z neverjetno gibkostjo sprehodi po zgodovini človeške misli, mimogrede pa se pogumno razgleda še po sodobnem stanju različnih vej človeške vednosti.«

»Človeško dojemanje sveta je polno sršečih vprašanj, misleči človek se lahko nanje nabode, celo izkrvavi.«

»To je knjiga retoričnih figur, alegoreze, legend o mrtvem času.«

»Kjer ni grobov, ni pogreba. Zemlji telo, dušo bogu, srce bratstvu.«

»Prostozidarji se ne pogovarjajo ne o politiki ne o Cerkvi. Oni so humanisti, dobri ljudje, ne pripravljajo nobenih zarot, nobenih atentatov, kot so nas dolžili v preteklosti, mi smo za mir med narodi, v svetu.«

»Cerkev upa, da bom tudi jaz umrl v miru, zadovoljen v spokornosti, sprijaznjen s svetom, upornik brez razloga, dvomljivec o vsem pozemeljskem, zagledan v lepoto ženskih oči, v vesoljski razum razumnežev, v politično moč pametnejših, obiskovalec različnih hramov po svetu, sprehajalec po tujih pokopališčih, prebivalec med jelšami in brezami izgubljenih vasi in velikih, do praznine razkošnih velemest, lastnik majhnih bolečin v stihih in prozi, prodajalec velikih stisk srca pod judovskim kamnom dvoma, na dveh ploščah desetih zapovedi, v dogovoru s plamtečo ničnostjo, zasebnim pepelom, z odtisi velikega graditelja svetov.«

»Mogoče bi moral dati naslov Zakaj sploh še pisati.«

»Naslov knjige je Zakaj pisati. Mogoče bi moral napisati naslov Zakaj sploh še pisati, in sicer zato, ker literatura nima več tiste vloge, ki jo je imela včasih.«

»Seveda literatura ima stik s politiko, ampak ne s političnimi programi, ampak z zgodbo, z metaforami, s simboli, z medčloveškimi odnosi in zapleti sproža v bralcu razumevanje družbenih razmer in izraža neko globljo resnico o svetu in posamezniku.«

»Zdi se mi, da nastaja neki rez – zaradi pohlepa izginja temeljna, globoka vsebina Evrope.«

»Zdi se mi, da le literatura to lahko stori. Nekoliko obupujem nad političnimi možnostmi, ki se zmeraj zataknejo ob medsebojnih konfliktih.«

»Mogoče so se zgodile prehude stvari, da bi bili ljudje sposobni nekega sočutja, empatije.«

»Ne verjamem, da literatura lahko direktno spreminja svet, lahko pa se na intimni ravni dotakne ljudi.«

»Zdi se mi, da je prišlo do neke majhne sprave tudi ob romanu To noč sem jo videl.«

»Moj namen ni bil, da premagam pozabo, marveč da spomin miturgično razširim in obenem odstiram tehnike pozabe. Ključni element je tu nedeljivi del.«

»Prenos, zmaga nad prostorom, upanje, da je možno znova sestaviti kose v ladjo, ki nas bo nosila daleč, daleč od smrti in blizu tistih, ki jih imamo radi.«

»To je potem postala moja zabavna anekdota za zabave, kot nekakšna šala, s katero sem delala vtis na ljudi.«

»Pomembno se mi je zdelo pisati o družbenih razredih in o meščanstvu.«

»Ko sem pri 23 letih izgubila očeta, sem se potem dolga leta počutila nevidno.«