»Ta materialna osnova je sicer zelo pomembna, na drugi strani pa je pomembnejši program društva in stanje duha v njem ter tega, kar mora društvo v določenem trenutku izjavljati.«
»Neomajen v svoji širokosrčnosti, brezkompromisen in neposreden kritik; v svojem kratkem življenju je ustvaril dela, ki bodo imela daljnosežnejši vpliv od del ljudi, katerih čas na svetu je dvakrat daljši.«
»Od zunaj prežema shizofreni kapitalizem, od znotraj pa razjeda razklanost slovenske družbe, pri čemer se do resnice obnaša prav tako ljubosumno kot ljubimec, ki nerad spusti zraven kogar si že bodi ‒ in se je za nameček v njenem imenu pripravljen tudi zlagati.«
»Zelo posebno se mi zdi, da so tako pomembna vprašanja našega življenja, kot so minljivost, krhkost in iskanje resnice, ki so me nekoč potiskala v samost in tišino, našla pot med bralce in postala del kolektivnega družbenega dialoga.«
»Zdelo se nam je, da dobivamo dostop do idej in izkušenj, na katere v angleškem jeziku po navadi ne naletimo. V svoji analizi spola, družbenih razredov in rase se izogne vsem predvidljivim stereotipom. Na vsakem koraku so presenečenja. Zaljubili smo se.«
»Kar se v resnici naučimo o 'arabskem svetu', je to, da obstajajo izjemni pisatelji ... In to v celotni regiji ‒ ne samo v bolj znanih centrih ustvarjalne dejavnosti, kot so Egipt, Palestina, Libanon in Maroko, ampak tudi v manj literarno razvpitih državah, kakršna je Oman.«
»Sreča je, da bratomorilske vojne, ki je sledila, ni videl. Kdo ve, kako bi pisatelj judovskega in pravoslavnega rodu, ki se je imel za edinega jugoslovanskega pisca, prenesel pogled na še eno manifestacijo zla, tistega zla, ki ga je že kot otrok občutil na svoji koži, v svoji duši.«
»Pesmi so v globini tako temačne kot upajoče, s humorjem, ironijo, kdaj sarkazmom govore o nevarnosti, da bi odtujenost opustošila deželo, jo prikrajšala za ustvarjalnost, veselje do življenja.«
»Vedno sem čutil, da v slehernem med nami tiči globoka anonimnost … ko greš globoko vase, srečaš vse in vsakogar na skupnem terenu, ali pa ne srečaš nikogar. Ne glede na to, kaj srečaš, pa to nikoli ni tvoje … Smo kot posoda in nič je to, kar obdajamo. Kakor da bi bili v sobi, v kateri smo, paradoksalno, odsotni.«
»Knjige okna v naša notranja življenja, obenem pa so tudi vrata, ki se odpirajo k spoštovanju in razumevanju drugih ljudi ne glede na vse razlike in meje.«