Ključna beseda: literatura

»Ob vsaki krizi prideta resničnost in pripoved v bolj ostro nasprotje.«

»Če je literatura stroj, sem jaz strojnik. Znam ga upravljati, ne vem pa, kako deluje.«

»Zdaj ste ga zapustili, kar je za nas sreča, saj vemo, kateri poti moramo slediti.«

»Pred kom me je Enver Hoxha ščitil? Pred Enverjem Hoxho samim?«

»Pekel komunizma, tako kot vsak drug pekel, je bil dušeč v najslabšem pomenu besede. A literatura je to spremenila v življenjsko silo, silo, ki ti je pomagala preživeti, dvigniti glavo in zmagati nad diktaturo. (...) Zato sem tako hvaležen za literaturo, ker mi daje možnost, da premagam nemogoče.«

»Če je literatura stroj, sem jaz strojnik. Znam ga upravljati, ne vem pa, kako deluje«

»Zdaj ste ga zapustili, kar je za nas sreča, saj vemo, kateri poti moramo slediti«

»Vsega še nisem povsem dojel, nedvomno pa sem evforičen.«

»Zelo se veselim romana, iz katerega smo slišali to besedilo.«

»Mostu ni dobro samemu biti, / samemu se čez vodo iztegniti.«

»Vrnil sem se ... Čile me je sprejel z žoltim obrazom puščave ...«

»Najbrž ste povoženi tako kot jaz, kot mi vsi, ki ne znamo špekulirati. Peli smo kot slavčki, namesto da bi delovali kakor mravlje.«

»Letošnje poletje bo drugačno od drugih, dobro vesta – v nasičenem, že precej žgočem ozračju je nekakšna nevarnost.«

»Gre za dokaj čustveno besedilo, meni avtorica.«

»S svojim nastopom je zelo zadovoljna, je povedala po branju.«

»Odločitev, da piše v nemščini, je prišla spontano, pravi.«

»Gre za dokaj čustveno besedilo.«

»S svojim nastopom sem zelo zadovoljna.«

»Odločitev, da piše v nemščini, je prišla spontano.«

»Njegov videz ni ustrezal videzu brezdomca, a je vseeno dajal občutek, kot da je brezdomec. In to je bilo tisto najbolj čudno: vsem se je zdel nenavaden, vsem je takoj padel v oči, vendar nihče ni znal točno povedati, zakaj.«

»V tem je pogubnost naše kulture: da je počasna. Ampak kaj mislim s počasnostjo? Počasnost kulture ni v tem, da je počasna in negibna, temveč v tem, da se obotavlja uničiti tisto, kar je staro in noče propasti samo od sebe.«

»Ni nobene ideje več – nobene politične ideje, nobene umetniške ideje in tudi nobene znanstvene ideje, saj je vse zapisano niču in smrti.«

»Naloga kritika je predreti led v zamrznjenih srcih bralcev.«

»Bil je samoten kraj, kjer se ni mogla čutiti osamljeno.«

»Po tistem nikoli več ni bila enaka … Ni se spremenil svet, temveč ona sama, ki je prej vedno hodila skozi življenje, ne da bi ga pogledala in ga je začela gledati šele tega leta, po vrnitvi z otoka, z nemilo streznjenimi očmi.«

»Nimava kaj, usojeno nama je.«

»Tako prepričana je bila, da ji bo mama z znamenjem nakazala svoje odobravanje, da ga je pričakovala kar takoj.«

»To je bila lahko le materina posmrtna zvijača.«

»lotil, kot se restavrator loti platna velikega mojstra«

»Na naše delo, na črke in na barvo.«